NAVADNE TERJATVE so vse terjatve, ki jih ni mogoče umestiti med ostale terjatve.

PREDNOSTNE TERJATVE so:

• plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
• odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
• neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
• plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
• odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka
• davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka,
• nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
• terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite,
• nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti

V postopku OSEBNEGA STEČAJA in STEČAJA ZAPUŠČINE pa so prednostne terjatve tudi:

• terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine,
• odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter
• odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

IZLOČITVENE PRAVICE so:

• pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
• pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,
• pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe in
• pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.

Z uveljavljanjem izločitvene pravice upnik v stečajnem postopku običajno zahteva, da se določeno premoženje (denimo stanovanje ali premičnina, ipd.) izloči iz stečajne mase, ker je upnik dejanski lastnik tega premoženja. Pogost primer je, ko je dolžnik v stečaju, še vedno lastnik denimo stanovanja v zemljiški knjige, ker po prodaji nepremičnine, stranki nista izvedla vpis lastninske pravice upnika v zemljiško knjigo.

LOČITVENA PRAVICA je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.

Pogost primer je, ko hipotekarni upnik, ki ima svoj dolg zavarovan s hipoteko na nepremičnini, ta nepremičnina pa je del stečajne mase. Takšen upnik lahko zahteva, da se mu proda njegova ločitvena pravica, torej, da se premoženje, ki je predmet ločitvene pravice proda, kupnina pa se v prvi vrsti porabi za poplačilo ločitvenega upnika.

POGOJNE TERJATVE so terjatve, ki jih ima upnik do dolžnika, ki nastanjejo, v kolikor je izpolnjen pogoj.

Porok denimo prijavi svojo pogojno terjatev, do upnika in se upošteva v stečajnem postopku, v kolikor je poroštvo vnovčeno.

Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.

Član poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu ZFPPIPP, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha.

Če družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja za njene obveznosti pridobi s plačilom te obveznosti pravico v stečajnem postopku nad izbrisano pravno osebo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal in mora svojo regresno terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe v treh mesecih od objave oklica o pričetku postopka, in sicer:

• če je do poteka tega roka obveznost izbrisane pravne osebe že plačal: kot nepogojno terjatev,
• v drugih primerih: kot pogojno terjatev,