Po 1.1.2016 bodo morala podjetja, ki poslujejo z gotovino, pri gotovinskih plačilih, račune davčno potrjevati. Torej bo za njih obvezna uporaba davčnih blagajn.
Pred uporabo davčnih blagajn mora podjetje sprejeti interni akt, v katerem podrobneje določi izdajanje računov, svoje podatke sporočiti davčnemu organu, ter pridobiti ustrezno digitalno potrdilo.
V naslednjem članku bomo pogledali najpomembnejše informacije o tem, kako bo potekalo gotovinsko poslovanje po 1.1.2016, vsi, ki še nimate davčne blagajne, pa boste našli tudi posebne promocijske kode, s katerimi lahko prihranite tudi do 20% pri nakupu davčne blagajne.
Kaj se smatra kot gotovinsko poslovanje?
Kot plačilo z gotovino se šteje:
- plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo,
- drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev,
- plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila.
Predvsem za spletne trgovine je pomembno dejstvo, da se plačilo, prejeto na PayPalov račun podjetja, ne smatra kot gotovinsko plačilo, saj PayPal spada med ponudnike plačilnih storitev, ki v Sloveniji storitve izvajajo neposredno.
Prav tako se kot gotovinsko plačilo ne smatra plačilo z Moneto.
Se pa kot gotovinsko plačilo šteje plačilo po povzetju, ko stranka plačilo opravi z gotovino (denimo denar izroči poštarju). Če stranka plačilo opravi preko UPN naloga, to plačilo ne šteje kot gotovinsko plačilo.
Kdo je zavezanec za davčno potrjevanje računov?
Podjetje je zavezanec za davčno potrjevanje računov pri gotovinskem poslovanju če:
- vodi poslovne knjige in evidence,
- mora izdati račun za dobavo blaga oz. storitev (po ZDDV-1) in
- dobava je plačana z gotovino.
Veljajo tudi izjeme, ki pa pri posameznemu zavezancu veljajo le za posamezne storitve za:
- dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 EUR, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija,
- dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci, po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost,
- kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.
Kdaj je potrebno izdati račun?
Račun pri gotovinskem poslovanju je potrebno izdati najpozneje, ko je dobava opravljena in plačilo z gotovino prejeto.
Ne glede na to, lahko zavezanec izda skupni račun v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava blaga ali storitev, če je bila dobava opravljena davčnemu zavezancu v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga.
Kupca je potrebno obvestiti
Zavezanec mora v poslovnem prostoru na vsaki elektronski napravi za izdajo računov ali drugem kupcu vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun.
Kupec mora namreč račun prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata. Globa za kupca (če tega ne stori) znaša 40 EUR.
Takšno obvestilo najdete tu: Obvestilo o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun (pdf datoteka)
Kaj je potrebno storiti pred izdajo prvega davčno potrjenega računa?
Izbira ponudnika davčne blagajne
Najprej je potrebno poiskati ustreznega ponudnika programskih rešitev, ki bo ustrezal Vašim potrebam.
Če še niste izbrali ponudnika, lahko pri nakupu davčne blagajne izkoristite spodnje promocijske kode, s katerimi lahko prihranite do dodatnih 20%, pri davčnih blagajnah Birokrat (za več informacij pri izbiri blagajne
pokličite: 01 / 5 300 210 ali pišite na info@birokrat.si):
Promocijska koda se obračuna glede na navedeno ceno, brez DDV.
!!! Promocijsko kodo vpištete pri drugem koraku naročila (pri izbiri plačila in dostave).
Zavezanci, ki izdajajo manjše število računov bodo lahko v ta nemen uporabljali brezplačno aplikacijo miniBLAGAJNA (navodila za uporabo (.pdf)).
Uporabnikom Mozila Firefox, se pred vstopom v aplikacijo pokaže varnostno opozorilo, ki navaja, da ta povezava ni preverjena. Za dostop do aplikacije kliknite "Razumem tveganje" in dodajte, ter potrdite varnostno izjemo, ali pa uporabite drug brskalnik.
Pridobitev namenskega digitalnega potrdila
Za postopek potrjevanja računov je potrebno uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga ministrstvo za javno upravo, izda brezplačno.
Vloga za izdajo namenskega digitalnega potrdila se vloži preko portala eDavki (navodila za prevzem namenskega potrdila).
Poročanje podatkov davčnemu organu
Pred začetkom izdaje računov je potrebno davčnemu organu sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih (za vsak poslovni prostor), v katerih izdaja račune.
Ti podatki morajo obsegati:
- davčno številko zavezanca;
- oznako poslovnega prostora zavezanca;
- identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, kjer se nahaja poslovni prostor zavezanca, kakor je določena v registru nepremičnin (številka katastrske občine, številka stavbe in številka dela stavbe), ko zavezanec izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru;
- naslov poslovnega prostora zavezanca, ko zavezanec izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru;
- vrsto poslovnega prostora zavezanca, ko zavezanec izdaja račune v premičnem poslovnem prostoru;
- podatek o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov in
- datum začetka veljavnosti podatkov, ki se sporočajo.
Podatke je potrebno poslati davčnemu organu, podpisane z namenskim digitalnim potrdilom, prek vzpostavljene elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa
Prav tako je potrebno sporočati podatke o vseh spremembah podatkov za vsak posamezni poslovni prostor.
Kaj se šteje kot poslovni prostor?
Poslovni prostor zavezanca je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju.
Kot poslovni prostor se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost.
Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov.
Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta.
Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov.
Sprejetje internega akta (pravilnika)
Kaj mora vsebovati račun?
Račun mora (poleg klasičnih podatkov) vsebovati še:
- čas izdaje računa (uro in minute);
- oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov (oznaka fizične osebe, ki izda račun mora biti povezana, z davčno številko te osebe);
- enkratno identifikacijsko oznako računa in
- zaščitno oznako izdajatelja računa.
Številka računa mora biti sestavljena iz treh delov:
- oznake poslovnega prostora zavezanca;
- oznake elektronske naprave za izdajo računov in
- zaporedne številke računa.
Zaporedne številke računov si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru. Številke računov lahko vsegujejo samo številke.
Izdaja računa na lokaciji, kjer ni spletne povezave
Če se poslovni prostor nahaja na območju, na katerem ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave za izmenjavo podatkov z davčnim organom, lahko izdaja račune v tem delu poslovne dejavnosti z uporabo vezane knjige računov, dokler ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave.
Nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov je potrebno dokazati s potrdilom, ki ga brezplačno izda APEK, na podlagi vloge. Potrdilo velja eno leto od dneva izdaje (do 31.12.2017, torej v prehodnem obdobju) tega potrdila ne potrebujete).
Podatke o računih izdanih z uporabo vezane knjige računov, je potrebno davčnemu organu prek elektronske povezave poslati v desetih delovnih dneh od dneva izdaje posameznega računa.
Izdajanje računov v prehodnem obdobju
Čeprav izdajanje računov pri gotovinskem prejemanju plačil velja od 1.1.2015, lahko zavezanci le-te začnejo izdajati na ta način če s 1.12.2015
Do 31.12.2017 lahko zavezanci davčno potrjujejo račune z uporabo vezane knjige računov. Tudi v tem primeru je potrebno način izdajanja računov določiti v internem aktu.
Davčnemu organu je potrebno (v kolikor se odločite za to možnost) prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, v desetih delovnih dneh od dneva izdaje posameznega računa.
To storite preko aplikacije miniBLAGAJNA (navodila za uporabo (.pdf)).
Uporabnikom Mozila Firefox, se pred vstopom v aplikacijo pokaže varnostno opozorilo, ki navaja, da ta povezava ni preverjena. Za dostop do aplikacije kliknite "Razumem tveganje" in dodajte, ter potrdite varnostno izjemo, ali pa uporabite drug brskalnik.
V primeru uporabe vezane knjige računov, v istem poslovnem prostoru ne smete uporabljati pa ne smete uporabljati elektronske naprave za izdajo računov (davčne blagajne).
Tudi pri takšnem davčnem potrjevanju je potrebno pridobiti namensko digitalno potrdilo in davčnemu organu sporočiti podatke o poslovnih prostorih, ni pa potrebno (za poslovanje do 31.12.2017) pridobiti dokazila o nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave.
Predpisane globe za prekrške
Globe za ali velike gospodarske družbe znašajo od 10.000 do 125.000 EUR.
Globe za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost znašajo od 3.000 do 50.000 EUR.
Globe za odgovorne osebe pravnih oseb znašajo od 1.200 do 10.000 EUR.
Če je prekršek še posebej hud zaradi višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, je lahko globa tudi višja in sicer:
- do 100.000 EUR za pravno osebo;
- do 150.000 EUR za srednjo ali veliko gospodarsko družbo;
- do 75.000 EUR za s.p.-je,
- do 20.000 EUR za odgovorne osebe.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja:
Promocijska koda se obračuna glede na navedeno ceno, brez DDV.
!!! Promocijsko kodo vpištete pri drugem koraku naročila (pri izbiri plačila in dostave).