Zelo pomembno vprašanje osebe, ki se odloča za osebni stečaj je: "Kaj bom v postopku izgubil...?"
Glavni odgovor na to vprašanje je: "... svoje premoženje"
V postopku osebnega stečaja, gredo namreč vsi prihodki in premoženje (ki niso izvzeti po zakonu) v stečajno maso, za poplačilo stečajnih upnikov.
V naslednjem članku bomo pogledali, kaj sestavlja stečajno maso v osebnem stečaju, katero premoženje in kateri prihodki so iz stečajne mase izvzeti, odgovorili pa bomo tudi na nekaj najpogostejših vprašanj, ki se postavljajo glede stečajne mase v osebnem stečaju.
Kaj je osebni stečaj?
Osebni stečaj je postopek v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov, le-te poskuša poplačati s svojim premoženjem, za del dolgov pa celo doseže njihov odpust.
Cilj tega postopka je, da se ta oseba postavi na noge in poskusi zaživeti brez dolgov.
Kaj je stečajna masa in kaj spada v stečajno maso?
Stečajna masa v postopku osebnega stečaja je vse premoženje in prihodki dolžnika, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja in tudi premoženje, ki ga posameznik pridobi (podeduje, dobi,...) tekom postopka osebnega stečaja.
S stečajno maso v osebnem stečaju upravlja stečajni upravitelj, iz te stečajne mase pa se poplačujejo upniki, oz. dolgovi dolžnika v osebnem stečaju.
Kateri prejemki ne spadajo v stečajno maso?
Dohodki stečajnega dolžnika spadajo v stečajno maso, do 76% bruto minimalne plače, torej do zneska minimalne neto plače.
Če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa se ta znesek dvigne še do višine prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Iz stečajne mase so izvzeti naslednji prejemki: |
|
Predlog dolžnika v osebnem stečaju, za izločitev povračil stroškov v zvezi z delom in regresa iz stečajne mase
Predlog dolžnika v osebnem stečaju, za dvig prejemka, ki je izvzet iz stečajne mase |
- prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
- prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
- prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
- prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
- prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
- nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
- sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
- prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
- denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
- oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;
- sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
- nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini, ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini;
- denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
- denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Kateri predmeti so izvzeti iz stečajne mase?
Iz stečajne mase so izvzeti:
- obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
- hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
- delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
- predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
- gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
- redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
- pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.
Nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja v zvezi s stečajno maso v postopku osebnega stečaja
Ali gre v stečajno maso tudi nepremičnina (hiša, stanovanje), ki je v lasti stečajnega dolžnika in v njej prebiva (s svojo družino)?
Da.
Kaj če se stečajna masa dolžnika v postopku osebnega stečaja ne proda?
V primeru, da premoženja dolžnika ni možno unovčiti (prodati), ali bi z prodajo nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje ponudi upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži. Upniki morajo privoliti, da to premožene prevzamejo.
V osebnem stečaju je to pogost primer zlasti, ko je dolžnik solastnik premoženja, običajno nepremičnine (denimo 1/4 stanovanja). V takem primeru je običajno zelo težko najti zainteresiranega kupca in tako lastniki postanejo upniki, če v to privolijo.
Če noben od upnikov ne privoli v prevzem premoženja, ostane premoženje stečajnemu dolžniku.
Omeniti je potrebno tudi, da imajo v primeru solastništva (na nepremičnini) drugi solastniki nepremičnine predkupno pravico, za odkup lastniškega deleža dolžnika.
Ali se lahko stečajni dolžnik dokler je v osebnem stečaju odpove dedovanju?
Ne. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju se dedovanju ne more odpovedati. Njegova dediščina tako postane del stečajne mase.
Lahko stečajni dolžnik, preden začne osebni stečaj, proda ali podari svoje premoženje (denimo nepremičnino)?
Da. Vendar pa lahko v tem primeru stečajni upravitelj, če sumi, da je bila stečajna masa oškodovana, takšne posle, ki se zgodijo v roku 3. let pred osebnega stečaja izpodbija in premoženje vrne v stečajno maso.
Se lahko zaposlim, če sem v osebnem stečaju?
Da. V tem primeru gre ostanek nad minimalno plačo (skupaj z drugimi prejemki) v stečajno maso.
Gre v stečajno maso tudi premoženje mojega moža / žene?
Ne. V stečajno maso spadajo prihodki in premoženje stečajnega dolžnika. Lahko pa stečajni upravitelj zahteva, da gre v stečajno maso del skupnega premoženja zakoncev, ki je formalno v lasti drugega zakonca.
V skupno premoženje spada premoženje, ki ga zakonca (oz. zunajzakonska partnerja) v času zveze pridobita z delom.
Grem lahko v osebni stečaj tudi če nimam premoženja?
Da. Rezultat tega je, da v tem primeru ni stečajne mase iz katere bi se upniki stečajnega dolžnika poplačali. Ni pa to ovira, za začetek osebnega stečaja.
V tem primeru se lahko obrnete na stečajnega upravitelja, ter mu predlagate, da na sodišče vloži predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja.
Na predlog upravitelja lahko sodišče namreč določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:
- če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
- če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.
Načeloma je odgovor da. Zakon ne določa, da bi bilo vozilo dolžnika, čeprav nima posebne vrednosti in ga dolžnik nujno potrebuje, iz stečajne mase izvzeto.
Lahko pa sodišče oz. stečajni upravitelj vozila, ki ga zaradi zelo nizke vrednosti ne bi bilo mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, na prošnjo dolžnika, dovoli, da se takšno vozilo ne proda, v kolikor bi bilo to v korist stečajnih upnikov, denimo za ohranjanje vrednosti stečajne mase.
e-obrazec: Predlog dolžnika v osebnem stečaju, za izločitev vozila iz stečajne mase
|
|
Predlog dolžnika v osebnem stečaju, za izločitev vozila iz stečajne mase |
Kako začeti osebni stečaj?
Oseba, ki želi v osebni stečaj, na sodišče pošlje predlog za osebni stečaj in notarsko overjeno poročilo o stanju premoženja, ter izjavo, da ni ovir za morebiten odpust obveznosti.
Oba dokumenta lahko izdelate tudi s pomočjo e-obrazecev:
- Predlog za osebni stečaj in odpust obveznosti
- Poročilo o stanju premoženja in izjava o morebitnih ovirah za odpust obveznosti
Razmišljate o osebnem stečaju in potrebujete več informacij?
Pokličite: 051 / 204 - 821
Tem dokumentom priložite tudi kopije dokazil, o Vaših prihodkih in dolgovih (seznam izvršb, ki ga dobite na sodišču, kopije kreditnih pogodb, pogodbe o zaposlitvi, odločb o prejemanju socialne pomoči, otroških dodatkov, ipd.)
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Stečaj in prisilna poravnava:
Članki: