Kaj je osebni stečaj in komu je namenjen? Kako ga začeti? Katero premoženje spada v stečajno maso? Kakšni so stroški osebnega stečaja, kdaj lahko upnik ugovarja zoper odpust dolgov dolžniku in kaj sam stečaj pomeni tako za dolžnika kot tudi upnike?
To so samo nekatera vprašanja, na katera odgovarja naslednji članek...
Kaj je osebni stečaj?
Osebni stečaj je postopek v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov, le-te poskuša poplačati s svojim premoženjem, ter za del dolgov pa celo doseže njihov odpust.
Cilj tega postopka je, da se ta oseba postavi na noge in poskusi zaživeti brez dolgov.
Komu je osebni stečaj namenjen?
Osebni stečaj je namenjen fizičnim osebam. Prav tako je namenjen samostojnim podjetnikom (s.p.-jem).
Kdaj oseba lahko predlaga osebni stečaj?
Oseba lahko predlaga osebni stečaj, če je bodisi prezadolžena, bodisi nelikvidna.
Prezadolženost: vrednost premoženja osebe je manjša od vsote njenih obveznosti.
Nelikvidnost:
1. pri dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik:
Zasebnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti.
2. pri dolžniku, ki je potrošnik:
– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
– če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR.
Kako oseba predlaga osebni stečaj?
Dolžnik lahko začne postopek osebnega stečaja tako, da na pristojno okrožno sodišče vloži predlog za začetek osebnega stečaja, ter Poročilo o stanju premoženja in izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti. To izjavo je potrebno predhodno tudi overiti pri notarju ali na upravni enoti. Pri slednjem mora predložiti stanje celotnega premoženja, vendar ločeno osebno premoženje in tisto iz poslovnih knjig. Predložiti mora podatke o vseh TRR ter o vseh svojih prejemkih (plače, pokojnine ipd.).
Oba dokumenta lahko izdelate tudi s pomočjo e-obrazcev:
- Predlog za osebni stečaj in odpust obveznosti
- Poročilo o stanju premoženja in izjava o morebitnih ovirah za odpust obveznosti
Razmišljate o osebnem stečaju in potrebujete več informacij?
Pokličite: 051 / 204 - 821
Kakšni so stroški za začetek osebnega stečaja?
Od uveljavitve novela zakona ZFPPIPP-F, dolžniku, ki predlaga osebni stečaj, ni potrebno plačati predujma, za začetek osebnega stečaja.
Prav tako je dolžnik, ki sam predlaga osebni stečaj, na podlagi Zakona o sodnih taksah (tarifna št. 5.1), oproščen plačila sodne takse za začetek stečaja.
Kaj osebni stečaj pomeni za dolžnika?
Dolžnika v osebnem stečaju zastopa stečajni upravitelj.
Dolžnik, ki je v osebnem stečaju tako ne more:
- sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
- samostojni podjetnik oz. zasebnik ne more opravljati svoje dejavnosti, saj mu status preneha,
- brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva,
- odpreti novega transakcijskega ali drugega računa,
- se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
Se izvršbe z začetkom osebnega stečaja ustavijo?
Da. Večina izvršb se z začetkom osebnega stečaja ustavi.
Če dolžnik prejme sklep o izvršbi za terjatev, ki je nastala pred začetkom osebnega stečaja, lahko zoper takšen sklep poda ugovor.
e-obrazec: Ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi začetka osebnega stečaja dolžnika
Dolgovi, ki jih upniki prijavijo v stečajno maso, pa se poskušajo v enakovrednih deležih poplačati v stečajnem postopku, iz stečajne mase dolžnika.
e-obrazec: Prijava terjatev v osebnem stečaju
Izjema so izvršbe zaradi zakonite preživnine.
Za njih ZFPPIPP v 2. odstavku 390. člena izrecno določa, da začetek osebnega stečaja na te postopke ne vpliva.
Osebni stečaj tako ne ustavi izvršbe zaradi izterjave zakonite preživnine začete pred začetkom osebnega stečaja, poleg tega pa tudi dovoljuje upniku, da proti stečajnemu dolžniku vloži izvršbo, tudi ko je dolžnik že v osebnem stečaju.
Isto velja tudi za naslednje terjatve:
- plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
- odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
- neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
- plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
- odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
- davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka,
- nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
- terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite.
- nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
Ter tudi za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
Izvršbe se lahko vodijo tudi na podlagi:
- pravnomočnih sklepov:
- ki jih izda v postopku zaradi insolventnosti sodišče, ki vodi ta postopek, in
- za katere ta zakon določa, da so izvršilni naslov,
- pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6 ZFPPIPP, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka,
- sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka,
- odločbe, s katero je insolventnemu dolžniku naloženo plačilo takse za dejanja, opravljena v tem postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.
Kaj spada v stečajno maso?
V stečajno maso spadajo premoženje stečajnega dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
V stečajno maso tako spadajo vse nepremičnine, premičnine in premoženje dolžnika na dan ko se je stečajni postopek začel.
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi med stečajnim postopkom.
Prav tako sem spada njegova plača in drugi prejemki, razen v obsegu, ki je po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izvzet iz izvršbe, torej do višine zneska minimalne plače.
Iz stečajne mase so tako izvzeti preživnina, denarna socialna pomoč, štipendije, ter drugi prihodki določeni v 101. členu ZIZ.
Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu dodatno ostane še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Več o stečajni masi v osebnem stečaju lahko preberete v članku: Osebni stečaj - Kaj spada in kaj ne spada v stečajno maso v osebnem stečaju?
Kaj če ni dovolj stečajne mase za poplačilo vseh dolgov?
Če je dolžnikovo premoženje premajhno za poplačilo vseh dolgov, dolžnik ni prost teh obveznosti. Upniki lahko te obveznosti uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka.
Zato mora upnik, ki v stečajnem postopku ne odplača obveznosti, na sodišče, ki vodi postopek, pred zaključkom osebnega stečaja vložiti prošnjo za odpust obveznosti.
Zelo priporočljivo je, da dolžnik za odpust obveznosti zaprosi že v predlogu za začetek osebnega stečaja.
e-obrazec: Predlog za osebni stečaj in odpust obveznosti
Lahko pa dolžnik zaprosi za odpust obveznosti kadarkoli do zaključka postopka.
e-obrazec: Predlog za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja
Če sodišče odpust odobri, je dolžnik prost tudi obveznosti, ki jih v osebnem stečaju ni uspel poplačati.
V ko stečajne mase ni in ni obetov, da bi jo dolžnik v času osebnega stečaja pridobil, lahko na predlog upravitelja sodišče določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
Katere obveznosti se odpustijo?
Če sodišče odobri odpust obveznosti, se odpustijo obveznosti, oz. dolgovi dolžnika, ki so nastali do začetka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so upniki svoje terjatve prijavili v stečajno maso, ali ne.
Če dolžnik prejme sklep o izvršbi za terjatev, ki je nastala pred začetkom osebnega stečaja, lahko zoper takšen sklep poda ugovor.
e-obrazec: Ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi začetka osebnega stečaja dolžnika
Izjema so terjatve, ki se v osebnem stečaju ne odpustijo, (terjatve iz 21., 390. in 408. člena ZFPPIPP).
Terjatve, ki se v osebnem stečaju ne odpustijo:
- neplačana zakonita preživnina,
- odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti,
- odškodnina za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,
- prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP:
- plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
- odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
- neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
- plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
- odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z zgornjimi izplačili,
- davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka,
- nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto;
- krediti, dani na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite;
- nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka,
- denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
- v pogojni obsodbi določen pogoj vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
- globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
- odvzem premoženja nezakonitega izvora,
- povrnitev škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.
Te terjatve se v osebnem stečaju ne odpustijo.
Morajo upniki prijaviti svoje terjatve?
Da. Upniki, ki jim dolžnik, zoper katerega se je začel osebni stečaj, morajo svoje terjatve prijaviti v 3. mesecih po začetku postopka.
e-obrazec: Prijava terjatev v osebnem stečaju
Vendar pa lahko upniki prijavijo terjatev tudi po tem 3. mesečnem roku, pri čemer mora stečajni upravitelj terjatev priznati do izdelave načrta razdelitve.
Stečajni postopek lahko upniki spremljajo tudi na spletni strani AJPES-a.
Seznam osebnih stečajev najdete tu: Seznam osebnih stečajev, poiščete pa jih lahko tudi med e-objavami, kjer lahko poiščete konkretno osebo v osebnem stečaju.
Kdaj lahko upnik ugovarja zoper odpust dolgov?
Vsak upnik v osebnem stečaju, lahko zoper odpust obveznosti na sodišče vloži ugovor in tako ugovarja, da bi se dolžniku dolgovi odpustili.
Ugovor lahko vloži, če:
Če je razlog za ugovor razlog iz 1. točke prvega odstavka ali iz drugega odstavka 403. ZFPPIPP, ga mora upnik vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti.
Več o možnosti ugovora dolžnika zoper odpust obveznosti v osebnem stečaju lahko preberete v članku: Osebni stečaj - Kdaj lahko upnik ugovarja zoper odpust dolgov?
blog comments powered by
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Stečaj in prisilna poravnava:
Članki: