Kaj je in kaj ni delo na črno?

<<< Nazaj na seznam člankov		\|
Delo na črno Kaj je in kaj ni delo na črno?

Delo na črno opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je v veljavi od 2014.

Ta določa okvire, ko lahko nekaj imenujemo delo na črno, določa pa tudi globe in strožji nadzor za kršitelje.

V nadaljevanju bomo pogledali, kakšne so globe za kršitelje, kako prijaviti kršitev, kaj je delo in zaposlovanje na črno, ter kaj ni.

Kdo nadzoruje delo na črno

Po novem kršitve na področju dela na črno preiskuje in nadzira FURS.

Kršitve preverjajo tudi na terenu, vsak posameznik pa lahko poda tudi anonimno prijavo na 080 11 22 ali na prijave.fu@gov.si.

Kazni za kršitelje

Kazni za kršitelje so določene v členih od 21 do 26, nekaj pa jih izpostavljamo spodaj.

če podjetje ai s.p. opravlja dejavnost, za katero ni registrirano: od 2.000 do 26.000 EUR (od 520 do 2.600 EUR za odgovorno osebo),
če posameznik opravlja dejavnost, za katero ni registriran: od 1.000 do 7.000 EUR,
če delodajalec omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno: od 2.600 do 15.600 EUR (od 420 do 1.600 EUR za odgovorno osebo / od 1.000 do 5.000 EUR za posameznika),
če delodajelec (ki ni posameznik):
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oz. ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja,
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, ali z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela,
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
- nezakonito zaposli državljana tretje države,
znaša globa od 2.000 do 26.000 EUR (od 500 do 2.500 EUR za odgovorno osebo).

Če posameznik, v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, ki zanj opravlja delo na črno, znaša globa od 1.000 do 5.000 EUR.

Za posameznike, ki opravljajo delo na črno pri delodajalcu, globe znašajo od 500 do 2.500 EUR. Delavca pa se ne kaznjuje, če še preden je uveden postopek nadzora po tem zakonu, prijavi delodajalca.

Pogodba mora biti vedno na mestu opravljanja dela

Posameznik, ki opravlja delo preko podjemne, avtorske, ali pogodbe o začasnem delu, mora imeti med opravljanjem dela, vedno pri sebi podpisano pogodbo.

Kazen za delavca za to kršitev znaša od 100 do 2.500 EUR.

e-obrazec - Pogodba za začasno ali občasno delo upokojenca

e-obrazec - Podjemna pogodba (pogodba o delu)

e-obrazec - Avtorska pogodba (pogodba o prenosu avtorskih pravic)

Kaj se šteje za delo oz. zaposlovanje na črno?

Delo na črno je če:

podjetje opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu,
s.p. opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti,
podjetje oz. s.p. opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti,
tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja,
pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu,
posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.

Prepovedano je tudi omogočanje dela na črno, torej dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik sklene pogodbo ali omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

Zaposlovanje na črno je, če delodajalec:

omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, ali
nezakonito zaposli državljana tretje države.

Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik zaposli posameznika, da zanj opravlja delo na črno.

Kaj ni delo oz. zaposlovanje na črno?

Sosedska pomoč

Za sosedsko pomoč se štejejo opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugem zakonu.

Sorodstvena pomoč

Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Nujno delo

Za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Humanitarno in dobrodelno delo

Pod to se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije.

Za humanitarno delo se šteje tudi brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi.

Prostovoljsko delo je opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.

Dobrodelno delo je brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela.

Več o osebnem dopolnilnem delu lahko preberete v članku: Kaj je osebno dopolnilno delo in kdo ga lahko opravlja?

e-obrazec: Pogodba za osebno dopolnilno delo

Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo lahko uporabljajo:

podjetja z vsaj 1 in največ 10 zaposlenimi,
zavodi z vsaj 1 in največ 10 zaposlenimi,
s.p.-ji z največ 10 zaposlenimi.

Gre za brezplačno opravljanje dela s strani:

zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
osebe, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
starš oz. otrok zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

To delo osebe lahko traja največ 40 ur mesečno, uporabljajo pa se predpisi glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu.

e-obrazec - Evidenca (evidenčni list) o opravljanju kratkotrajnega dela

To evidenco mora predložiti v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela, ter jo za potrebe nadzora, hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.