Spremembe na področju izvršb

<<< Nazaj na seznam člankov		\|
Spremembe na področju izvršb Katere so glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-K in ZIZ-J?

S 4.8.2015 je začela veljati novela ZIZ-K, ki je prinesla spremembe na področju izvršb in tudi spremenila nekatere določbe, ki jih je uvedla novela ZIZ-J, ki je začela veljati 30.7.2014.

Najnovejša novela dviga omejitev izvršbe iz 70% na 76% bruto minimalne plače, oz. 640,52 EUR (toliko mora po novem ob izvršbi ostati na računu dolžnika).

V naslednjem članku si bomo pogledali katere so ostale glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli ZIZ-K in ZIZ-J, kakšne so po novem omejitve izvršbe in za katere izvršbe spremembe veljajo.

Ponovno celotna minimalna plača

Novela ZIZ-J je določila, da se izvršba na TRR omeji na 70% bruto minimalne plače.

Novela ZIZ-K, ki velja od 4.8.2015 določa, da se izvršba omeji na 76% bruto minimalne plače. Ta od 1.1.2018 znaša 842,79 EUR.

Tako da mora dolžniku po novem na računu po izvršbi ostati vsaj 640,52 EUR.

Več o postopkih izvršbe lahko preberete v člankih o izvršbah.

V primeru izvršbe zaradi neplačane preživnine, je omejitev še vedno določena na 50% bruto minimalne plače ZIZ-K. V primeru izvršbe zaradi neplačane preživnine mora tako dolžniku v primeru rubeža plače ostati 421,40 EUR.

Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Po ZIZ-K Dolžnik to izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi (pri banki ali delodajalcu), kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

e-obrazec: Zahteva za odpravo nerpravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Zahteva za odpravo nerpravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec.

Banka lahko na te omejene prihodke poseže ("trga") po poteku enega meseca od priliva.

Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec. Če gre za izvršbo na TRR, mora biti v tem primeru jasno razvidno iz nakazila, da gre za nakazilo prejemkov za več mesecev hkrati.

Izvršba na veteranski dodatek možna le še v primeru izvršbe zaradi preživnine

Po ZIZ-K Na prejemke vojnih invalidov iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka ter na prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka je možna izvršba samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.

Iz izvršbe so v celoti izvzeti tudi enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino, ter sredstva, prejeta iz naslova vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela.

Omejitve za zaračunavanje stroškov vodenje izvršbe

ZIZ-K določa tudi, da izvrševalci izvršbe (običajno so to banke) svojih stroškov, ki jih imajo z izvršbo, ne smejo poplačevati ("trgati") iz prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe - 101. člen ZIZ (socialna pomoč, veteranski dodatek, ...) niti ne iz 76% bruto minimalne plače, ki mora ostati dolžniku.

Preživnina ima prednost pred ostalimi terjatvami

Še vedno velja (kot je to določila že novela ZIZ-J), da imajo izvršbe zaradi neplačane preživnine, prednost pred ostalimi izvršbami.

Do novele ZIZ-J je veljalo, da se izvršbe poplačujejo po vrstnem redu, v katerem so bile začete.

Več o postopku izterjave preživnine lahko preberete v članku: Kako izterjati preživnino?.

Plačilna lista je verodostojna listina

Novela ZIZ-J je določila tudi plačilno listo kot verodostojno listino (kar je predhodno določil že spremenjeni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)).

Tako lahko delavec, ki mu je delodajalec izdal plačilno listo, ni pa mu poravnal zneskov obračunanih na plačilni listi, vloži neposredno izvršbo, brez predhodne tožbe na delovnem sodišču.

Več lahko preberete v članku: Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?

Odlog izvršbe

ZIZ-J je določila, da lahko upnik odloži izvršbo največ za eno leto.

Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.

e-obrazec: Predlog upnika za odlog izvršbe

Izvršba na podlagi menice

Menica je še vedno ena od verodostojnih listin, jo pa mora upnik v primeru vložitve izvršbe (če sta upnik in dolžnik pravni osebi) na podlagi verodostojne listine, priložiti v fizični obliki (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)).