Delavec in delodajalec odgovarjata za škodo, ki jo povzročita drug drugemu.
Povzročeno škodo sta dolžna tudi povrniti.
V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj delavec in kdaj delodajalec odgovarjata za škodo, ki jo povzročita. Kako se ta škoda povrne in kdaj se jo lahko oprosti.
Kaj je škoda?
Običajno škoda pomeni zmanjšanje premoženja, ki ga je utrpel oškodovanec
Škoda lahko pomeni tudi preprečitev povečanja premoženja, kot denimo izgubljeni dobiček, ali pa predstavlja telesne (in duševne) bolečine, povzročitev strahu, okrnitev ugleda, ipd.
Kdaj delavec odgovarja za škodo, ki jo je povzročil delodajalcu?
Delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo je na delu ali v zvezi z delom povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Huda malomarnost je podana, če se je delavec zavedal možnosti nastanka škode, do katere bi lahko prišlo zaradi njegovega ravnanja, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo preprečil oziroma, da škoda ne bo nastala.
Torej, ko delavec ni ravnal niti s takšno pazljivostjo, kot običajen človek.
Nekaj primerov škod, za katere odgovarja delavec
Med najbolj pogoste primere povzročene škode se tako šteje namerno poškodovanje delovne opreme, strojev, zaloge, ipd.
Pogosti so tudi primeri neupravičenega koriščenja sredstev podjetja (denimo nakupovanje z bančno kartico delodajalca), neupravičeno koriščenje telefona za zasebne pogovore, ipd.
Sem lahko štejemo tudi krajo na delovnem mestu, poneverbe, izdajanje poslovnih informacij, širjenje neresničnih govoric o podjetju, ipd.
Kaj če škodo povzroči več delavcev?
Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.
Če ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil posamezni delavec, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.
Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.
Povračilo škode delodajalcu
Če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo.
Oprostitev oz. znižanje plačila škode
Odškodnina se lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.
Tudi delodajalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavcu?
Da.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki mu je bila povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, to škodo povrniti, po splošnih pravilih civilnega prava.
Ta odškodninska odgovorno velja tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.
Tudi tu velja, da če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo.
Takšna odmera pavšalne odškodnine pa ne velja v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu.
Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oz. diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, ki ga je utrpel kandidat ali delavec.
Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oz. delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: