<<< Nazaj na seznam člankov |
|
|
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec? |
Delavec ima (tako kot delodajalec) možnost, da prekine še veljavno pogodbo o zaposlitvi. S tega naslova ima možnost, da poda redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V naslednjem članku bomo preverili, kakšne so glavne razlike med obema vrstama prekinitve pogodbe in kakšne posledice prinašajo.
Razlogi za odpoved
Pri redni odpovedi s strani delavca, delavec ne potrebuje razloga. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda kadarkoli in brez da bi moral navesti razlog.
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda le ob hudih kršitvah s strani delodajalca. Te razloge opredeljuje 111. člen ZDR-1:
- če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
- če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. ZDR-1.
Odpovedni roki
V primeru redne odpovedi mora delavec spoštovati odpovedni rok, določen v pogodbi o zaposlitvi. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
V primeru izredne odpovedi ni odpovednega roka. Delavec pa je upravičen tudi do odškodnine za izgubljeni odpovedni rok.
Kako je z odpravnino, nadomestilom za brezposelnost,...
V primeru redne odpovedi delavec ni upravičen ne do odpravnine, ne do nadomestila za brezposelnost s strani zavoda RS za zaposlovanje.
V primeru izredne odpovedi je delavec upravičen do odpravnine, nadomestila za brezposelnost s strani zavoda RS za zaposlovanje, ter tudi do odškodnine za izgubljeni odpovedni rok.
Prav tako je delodajalec še vedno dolžan poravnati delavcu vse terjatve, ki jih ima delavec do njega (neizplačane plače, regresi,...).
Glavne razlike med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
redna odpoved |
|
izredna odpoved |
kadarkoli, brez razloga |
KDAJ? |
ob hudih kršitvah s strani delodajalca (111. člen ZDR-1) |
ne |
POSEBEN POSTOPEK? |
da (predhodno opozorilo in prijava inšpektoratu) |
da |
ODPOVEDNI ROK? |
ne |
ne |
ODPRAVNINA? |
da |
ne |
NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST? |
da |
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: