Čakanje na delo doma je eden od ukrepov, s katerim lahko delodajalec olajša posledice epidemije COVID-19 in poskuša ohraniti delovno mesto delavca. V kolikor zanj trenutno nima dela, ga lahko napoti na čakanje doma z 80% plače.
V nadaljevanju bomo preverili, kako delodajalec napoti delavca na čakanje na delo doma in kako uveljavlja subvencijo za povračilo nadomestila.
Čakanje na delo doma
Čakanje na delo doma je ukrep, ki je delodajalcu na voljo že po določilih Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec ima vedno, tudi v času, ko ni razglašena epidemija, možnost, da delavca, ki mu ne more zagotoviti dela, napoti na čakanje na delo doma.
Z namenom ohranitve ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19, pa država v izrednih razmerah to povračilo financira. Seveda, v kolikor delodajalec za sofinanciranje zaprosi.
Kateri delodajalci so upravičeni do financiranja nadomestila?
Za financiranje nadomestila plače zaposlenim lahko zaprosijo:
1. delodajalci, ki niso:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
2. ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v 2021 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oz. 2020.
Delodajalci, ki niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni, če so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.
Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Če uveljavljate pomoč v obliki subvencioniranega čakanja na delo začasnem čakanju na delo in naknadno ugotovite, da presegate pogoje upada prihodkov, o tem obvestite FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, in vrnete znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. V tem primeru vrnete le prejeto pomoč, brez obresti.
Do pomoči so upravičeni tudi delodajalci, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev in imajo status humanitarne oz. invalidske organizacije.
Nadomestilo za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela:
Delodajalci bodo lahko uveljavljali tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela:
- če bodo izpolnjevali zgoraj navedene pogoje in
- če bodo izjavili, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.
Kateri delodajalci niso upravičeni do pomoči glede nadomestila?
Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
Kot neizpolnjevanje pogoja se šteje tudi če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
- če je nad njim uveden postopek stečaja.
Do kdaj lahko traja napotitev na čakanje doma?
Napotitev na čakanje na delo lahko traja za obdobje od 1. februarja do 30. junija 2021 (podaljšan).
Vlada lahko ukrep podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje najdlje do izteka obdobja, navedenega v sklepu vlade o podaljšanju ukrepa.
Obveznosti delavca, ki čaka na delo doma
|
Delavec, ki je napoten na čakanje na delo doma, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen, tistih, ki jih posebej opredeli ta zakon. Tako ima denimo še vedno pravico do stavke, zanj še vedno velja prepoved konkurenčne delavnosti, obveznost varovanja poslovne skrivnosti, nima pa pravice do povračila stroškov (malice, prevoza), če ti stroški ne nastanejo.
Delavec se mora na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Denimo ob dodatnih naročilih, povečanju potreb, ipd. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje (obvestilo pošlje na gpzrsz@ess.gov.si), čas, ko se delavec začasno vrne na delo, pa se ne upošteva v čas subvencioniranega čakanja na delo.
 e-obrazec: Poziv delavcu na začasno vrnitev na delo
|
|
Poziv delavcu na začasno vrnitev na delo |
Delavcu pripada 80% plače
V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.
Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
e-obrazec: Poziv delavca delodajalcu zaradi neizplačila nadomestila plače zaradi epidemije COVID-19
Nadomestilo za bolniško odsotne, invalide, starše
Delavcem odsotnim z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, ki jim pripada nadomestilo že na tej osnovi, nadomestilo za čakanje na delo doma za ta čas ne pripada.
Delavci, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu.
Povračilo nadomestila
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 42. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
100% povračilo lahko uveljavljajo delodajalci, pri katerih skupna prejeta pomoč (tudi bodoča) po interventnih zakonih ne presega 1,8 milijona EUR za posamezno podjetje. Skupna pomoč na področju ribištva in akvakulture ne sme presegati 270.000 EUR za posamezno podjetje, na področju primarne kmetijske proizvodnje pa 225.000 EUR za posamezno podjetje.
Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Nadomestila plače za zaposlitve, ki so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna preko posebnih programov, so financirane le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.
Rok za oddajo vloge je 8 dni od napotitve. Pravico lahko uveljavljate najpozneje do 30.06.2021.
Rok za odločitev o vlogi o povračilu
Rok za odločitev o vlogi, s strani zavoda, je 8 dni.
Izplačevanje povračila nadomestila
Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Obveznosti delodajalca, ki uveljavlja pomoč
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestilo plače.
e-obrazec: Poziv delavca delodajalcu zaradi neizplačila nadomestila plače zaradi epidemije COVID-19
V obdobju odrejenega čakanja delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo mora o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prav tako mora obvestiti zavod, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile.
Dodatno bo moral delodajalec Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti z vpogledom v računalniške programe in listine.
Kdaj je potrebno vrniti prejeta sredstva?
Delodajalec bo moral vrniti sredstva, v kolikor se bo iz dejanskih kasnejših letnih poročil izkazalo, da:
- prihodki v 2021 niso upadli za več kot 20 %.
Prav tako bo moral vrniti sredstva, če bo začel postopke likvidacije, v obdobju:
- prejemanja sredstev in,
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
V kolikor delavcem v obdobju prejemanja nadomestila ne bo plačeval nadomestila delavcem, če bo ostalim delavcem odredil nadurno delo, ali ne bo obveščal zavoda, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v celoti.
Sredstva mora vrniti tudi delodajalec, ki je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil lažno izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, lažno izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, ali lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal nadomestila plače.
Delodajalci bodo morali vrniti pomoč tudi v kolikor bo pri njih, od uveljavitve tega zakona, prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020. Sredstva bo potrebno v tem primeru vrniti skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
Odgovori na pogosta vprašanja delodajalcev
V primeru dodatnih vprašanj, predlagamo, da preverite tudi odgovore na pogosta vprašanja, ki jih je pripravil Zavod RS za zaoslovanje: Odgovori na pogosta vprašanja delodajalcev o izvajanju ZIUZEOP.
Prepoved odpuščanja
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: