Skoraj vsak v življenju kaj podeduje ali kaj dobi kot darilo.
Seveda pa se tu takoj pojavi vprašanje, koliko nas to "stane", oz. kakšen davek moramo plačati. Odgovor je preprost. Odvisno od koga smo darilo oz. dediščino prejeli.
V naslednjem članku si bomo pogledali kakšen je davek na dediščine in darila in kdo in kdaj je plačila tega davka opravičen in mu ga ni potrebno plačati.
Davek na dediščine in darila
Višino davka na dediščine in darila ureja zakon Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD).
Predmet obdavčitve po tem zakonu je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino oz. za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (če je dedič pravna oseba).
Kot premoženje se štejejo:
- nepremičnine,
- premičnine,
- premoženjske in druge stvarne pravice.
Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi volilo. Če darilo ali dediščina zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.
Če oseba v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejme več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.
e-obrazec: Darilna pogodba za nepremičnino
e-obrazec: Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče
e-obrazec: Darilna pogodba za premičnine
e-obrazec: Darilna pogodba za motorno vozilo (avtomobil, motor, traktor,...)
e-obrazec: Darilna pogodba za stanovanje z ustanovitvijo osebne služnosti stanovanja
e-obrazec: Darilna pogodba za denar
Davčna osnova
Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
Pri premičninah (razen pri denarju), je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, znižana za 5.000 EUR. Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, katerih skupna vredost je nižja od 5.000 EUR ni obdavčeno.
V kolikor fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo in darilo zajema le premičnine, darilo ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov. V tem primeru ni treba vložiti napovedi za odmero davka od prejetega darila.
|
Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste darovalke prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.
Pri ugotavljanju davčne osnove se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo. Kot predmeti za gospodinjstvo se štejejo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb zavezanca kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.
Pri preračunu vrednosti denarnih zneskov iz drugih valut v eure se upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije in velja na dan nastanka davčne obveznosti. |
|
|
Kdo je zavezanec za plačilo davka?
Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja oz. oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
Kakšna je višina davka?
Višina davka je določena v lestvici, ki je navedena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.
Kdo spada v kateri dedni red, prikazuje naslednja shema: Dedni redi po ZDDD
Kdo je opravičen plačila davka?
Davka na dediščine in darila ni potrebno plačati dedičem 1. dednega reda oz. osebam, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda. To so zeti, snahe, pastorki in potomci pastorkov ter partner iz registriranih istospolni partnerski skupnosti. Med pastorka se uvršča tudi otroka zunajzakonskega partnerja. Enako velja tudi za zeta in snaho, kar pomeni, da se med zeta in snaho uvršča tudi zunajzakonski partner otroka (zunajzakonski partner hčerke = zet; zunajzakonska partnerka sina = snaha). Oseba s statusom pastorka ohrani svoj status tudi v primeru, ko zakonski oz. zunajzakonski partner (biološki starš pastorka) umre pred zapustnikom (ohranitev razmerja svaštva med zapustnikom in dedičem – pastorkom, v primerih prenehanja zakonske oz. zunajzakonske zveze zaradi smrti).
Davka je oproščen tudi dedič ali obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. Vendar se mu, če podedovano ali podarjeno nepremičnino odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, pred potekom petih let od pridobitve, davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.
Davka je oproščen tudi zavezanec, ki darilo oz. dediščino, brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, če je premoženje namenjeno za nepridobitne namene.
Davka ni potrebno plačati tudi od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine ali tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice porabe ali užitka.
2. dedni red - dedovanje partnerja
V primeru, da umrli ni imel otrok, ampak samo partnerja, se dedovanje prenese v drugi dedni red. V tem dednem redu partner podeduje polovico, drugo polovico pa si razdelita starša umrlega.
Vendar pa je partner kot dedič 1. dednega reda tudi v tem primeru opravičen plačila davka, čeprav je bil upoštevan kot dedič drugega dednega reda.
Kakšen je davek za vnuke?
Vnuk se prav tako uvršča med dediče prvega dednega reda in je tako plačila davka na dediščine in darila opravičen.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Nasveti:
