Ste se že kdaj vprašali, kako poteka dedovanje ko ni oporoke? V tem primeru namreč postopek dedovanja definira zakon o dedovanju.
Ker pa zakonito dedovanje pogosto pomeni tudi velika nesoglasja med dediči, je pametno, da ste seznanjeni, kako točno bo dedovanje potekalo v Vašem primeru, še preden do dedovanja dejansko pride. Spodnji članek opisuje, kako poteka dedovanje, ko ni oporoke. V njem boste dobili informacije, na podlagi katerih boste lahko enostavno sklepali, kako bo potekalo dedovanje v Vašem primeru.
Zakonito dedovanje
Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju. Deduje se po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z zapustnikom.
Najpomembnejši razmerji za dedovanje sta sorodstvo in zakonska zveza. Pri tem morate vedeti, da...
- ima prava posvojitev glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo,
- je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo.
V kolikor je predmet dedovanja zaščitena kmetija, je dedovanje drugačno, kot pri dedovanju ostalega premoženja.
Kdo deduje če ni oporoke in kako?
Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
|
Torej imajo dediči prvega dednega reda prednost pred dediči iz kasnejših dednih redov. Pri nas imamo tri dedne rede.
Če bi želeli, da bi dedovanje potekalo drugače, kot zapoveduje zakon, morate izdelati oporoko. Zelo preprosto jo boste izdelali preko e-obrazca: oporoka.
 e-obrazec: Oporoka
|
|
Oporoka |
Prvi dedni red
Dedujejo:
- zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci,
- zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner.
Deleži:
- deduje se po enakih delih.
Primera:
Če zapustnik ne zapusti potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi dedni red.
Drugi dedni red
V tem dednem redu se deduje, kadar zapustnik ni zapustil potomcev.
Dedujejo:
- zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre),
- zakonec oz. zunajzakonski partner.
Deleži:
- starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih,
- zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.
Primer:
Če zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.
Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov del zapustnikovi bratje in sestre. Če je pokojni kateri od bratov ali sester, dedujejo njegov del njegovi otroci, itd.
Enako velja, če sta pokojna oba zapustnikova starša.
V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež.
Če starš umre pred zapustnikom in ne zapusti potomca, deduje njegov del, drugi od staršev. Če je tudi ta pokojni, dedujejo otroci tega starša deleža obeh.
Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.
Tretji dedni red
V tem dednem redu se deduje, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega potomca) in ne zakonca.
Dedujejo:
- Zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).
Deleži:
- 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.
Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo njun del, ded in babica druge strani, oz. njuni njuni otroci, njuni vnuki, itd.
Vir: Najpomembnejše informacije o dedovanju
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni članki in priročniki:
