Spremembe na področju izvršb (ZIZ-L)

<<< Nazaj na seznam člankov		\|
Spremembe na področju izvršb Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L?

Spremembe na področju izvršb

V letu 2018 je novela ZIZ-L prinesla nekaj zanimivih novosti na področju izvršb.

Med drugimi uvaja omejitve izvršbe na dolžnikov dom, ko gre za nesorazmerno nizko terjatev upnika, možnost pridobitve informativnega seznama dolžnikovega premoženja, možnost odloga z zastavno pravico na premoženju in tudi spletne javne dražbe.

V naslednjem članku si bomo pogledali katere so glavne spremembe, ki jih je prinesla ZIZ-L na področju izvršb.

Informativni seznam dolžnikovega premoženja

Po novem bo upnik lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteval, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja, ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc.

Informativni seznam bo vseboval podatke:

o izplačevalcih plače in drugih osebnih prejemkov,
o nazivih organizacij za plačilni promet in številkah denarnih računov pri njih,
o številkah računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov,
o podatkih o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
iz registra plovil in letal,
iz drugih evidenc premičnega premoženja, ki so informatizirane.

Predlog upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja

Upniki na žalost ne bodo mogli pridobiti vseh podatkov o dolžnikovem premoženju, dokler sodiščem ne bodo zagotovljeni tehnični pogoji pridobivanje teh podatkov.

e-obrazec: Predlog upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja

Izjava dolžnika o razpolaganju s svoji premoženjem

Če izvršitelj pri rubežu ne bo našel stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne bodo zadoščale za poplačilo upnikove terjatve, bo po novem od dolžnika zahteval izjavo o stanju vsega ali dela svojega premoženja, predvsem pa da poda izjavo o njegovih pravnih poslih.

Ta izjava bo vsebovala podatke o:

odplačnih razpolaganjih, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb,
odplačnih razpolaganjih, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena,
neodplačnih razpolaganjih, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.

Če dolžnik ne bo hotel podati izjave o stanju vsega ali dela svojega premoženja, bo izvršitelj o tem obvestil sodišče.

Priložiti bo potrebno izvršljivi naslov

Predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova bo po novem upnik moral priložiti izvršilni naslov (notarski zapis, sodbo sodišča, itd.) in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona.

e-obrazeci: Predlogi za izvršbo na podlagi izvršljivega naslova

Ta sprememba bo začela veljati 25.04.2019.

Umik izvršbe z obdržano zastavno pravico

Upnik bo lahko med postopkom z dolžnikovo privolitvijo v celoti ali delno umaknil predlog za izvršbo, tako da upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe. V tem primeru sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.

e-obrazec: Umik izvršbe z zastavno pravico

Umik izvršbe z zastavno pravico

Rubež nepremičnine, kjer dolžnik stalno prebiva

Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino najdlje za šest mesecev in le enkrat.

Sodišče v tem primeru samo obvesti pristojni center za socialno delo.

e-obrazec: Predlog dolžnika za odlog izvršbe, na nepremičnino, v kateri biva

Predlog dolžnika za odlog izvršbe, na nepremičnino, v kateri biva

Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Pri odločitvi o odlogu sodišče upošteva nesorazmernost vrednosti nepremičnine in terjatve, dejstvo, da ima dolžnik na naslovu prijavljeno stalno prebivališče, ter presodi ali obstojijo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, upošteva pa tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku.

Izvršba se odloži za primeren čas. Okoliščine, zakaj bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika obrazloži v svojem mnenju center za socialno delo. Če to ni razvido iz mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.

Sodišče lahko na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so izpolnjeni zgornji pogoji, razen pogoja ogroženosti preživljanja dolžnika ali njegovih družinskih članov, najdalj za tri mesece in le enkrat.

Dolžnik bo lahko v tem primeru tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlagal, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.

Če sodišče iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, ali listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve, najpozneje do izdaje odredbe o prodaji po uradni dolžnosti dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini.

e-obrazec: Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino

Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino

Možnosti predlagati drugo drugega sredstva izvršbe po poteku roka nima, če je predlagana izvršba za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, v primeru poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za gradnjo oziroma nakup tega stanovanja ali stanovanjske hiše, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.

Spletna javna dražba

Javna dražba se bo lahko opravila tudi na spletu.

Za namen pregledne in uspešne prodaje premičnin in nepremičnin v izvršilnem postopku bo vzpostavljen spletni iskalnik prodaj premičnin, s katerim bodo lahko zainteresirani kupci iskali predmete, ki bodo predmet dražbe.

Ta določba začne veljati, ko bodo zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.

Sprememba prejemkov izvzetih iz izvršbe

Med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe so:
"denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije."
po novem opredeljena kot:
"denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.".

Pri rubežu na prejemke vojnih invalidov iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka ter na prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov, pri čemer pa mora mora po noem dolžniku ostati vsaj 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Stvarne služnosti na nepremičninah

Po novem stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo:

če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ter upnika zemljiškega dolga, ali
če so bile vpisane v zemljiško knjigo za pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in upnika zemljiškega dolga ter so bile ustanovljene na podlagi pravnega posla in njihovemu obstoju do izdaje odredbe o prodaji ne nasprotujejo zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga, ali
če so bile ustanovljene na podlagi sodne ali upravne odločbe.

Prav tako po novem zakon izrecno določa, da s prodajo nepremičnine ne ugasnejo služnosti v javno korist.

Datum veljavnosti ZIZ-L

ZIZ-L začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 25.3.2018, razen posameznih določb, ki se začnejo uporabljati kasneje, skladno s prehodnimi določbami.