Nekaterim gre izraba dopusta "bolje od rok", kot drugim. In pogosto se zgodi, da delavec ne uspe porabiti vsega dopusta, ki mu v koledarskem letu pripada. Nekaj, ne vsega, ga lahko prenese v naslednje leto, vendar pa pri tem veljajo nekatere omejitve.
V nadaljevanju bomo preverili, koliko dopusta lahko delavec prenese v naslednje leto, do kdaj ga mora porabiti, kaj se zgodi, če ga ne porabi tudi v naslednjem letu in kdaj lahko delavec za neizrabljen dopust zahteva odškodnino.
Dopust se določi za vsako leto posebej
Dopust je namenjen izrabi v tekočem letu.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. S tem namenom lahko od delavca tudi zahteva, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Delavec je tako dolžan planirati in izrabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek letnega dopusta, v kolikor ni izrabljen v tekočem letu, pa je mogoče prenesti v naslednje leto.
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Rok za izrabo lanskega dopusta
Lanski dopust mora delavec izrabiti v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 30. junija v tekočem letu.
Ves letni dopust, ki ga delavec ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima delavec pravico izrabiti do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.
Po preteku teh rokov, delavec dopusta ne more več izrabiti in mu "propade".
Tudi v tem primeru pa se to, ali delavcu odškodnina oz. nadomestilo za neizrabljen dopust pripada ali ne, presoja v vsakem primeru posebej, glede na konkretne okoliščine.
Predvsem je pomembno vedeti, da je delavec do nadomestila za neizrabljen dopust upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem je nujno, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Pomembno je tudi, da je delavec izrabo letnega dopusta zahteval.
Po sodni praksi velja, da če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja:
