Začele so veljati spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Nove spremembe izrecno prepovedujejo fizično nasilje in kaznovanje v družini.
Kot telesno kaznovanje otrok se šteje vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otroka, oz. vsako dejanje, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.
V naslednjem članku bomo preverili, kakšne spremembe kakšno nasilje v družini je izrecno prepovedano...
Kdo je smatran kot družina?
Po tem zakonu velja zelo široka definicija družinskih članov. Tako je družinski član:
- zakonec ali zunajzakonski partner,
- partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi,
- sorodnik v ravni vrsti,
- sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
- oseba v svaštvu v ravni vrsti,
- oseba v svaštvu v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,
- posvojitelj in posvojenec,
- rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino,
- skrbnik in varovanec,
- osebe, ki imajo skupnega otroka,
- osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
- osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu.
Za družinskega člana se štejejo tudi osebe, med katerimi je razmerje ali skupnost že prenehala.
prav tako se za družinskega člana smiselno šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni oz. nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana, ter tudi otrok katerega od družinskih članov.
Nasilje v družini je izrecno prepovedano
Po novem je vsakršno nasilje v družini izrecno zakonsko prepovedano.
Kot nasilje se smatra:
- vsaka uporaba fizičnega, spolnega ali ekonomskega nasilja,
- zanemarjanje ali zalezovanje ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja,
- telesno kaznovanje otrok.
Kaj je fizično nasilje?
Kot fizično nasilje se smatra vsaka uporaba fizične sile, ter tudi grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oz. komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje. Pri tem ni nujno da nastanejo tudi dejanske telesne poškodbe.
Kaj je spolno nasilje?
Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.
Spolno nasilje so tudi grožnje z uporabo spolnega nasilja, kot tudi javna objava spolnih vsebin o žrtvi.
Kaj je psihično nasilje?
Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
Ta ravnanja se štejejo kot psihično nasilje, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
Kaj je ekonomsko nasilje?
Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oz. upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oz. upravlja.
Kot ekonomsko razmerje se smatra tudi neupravičeno omejevanje razpolaganja oz. upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana, ter neupravičeno prelaganje obveznosti na družinskega člana.
Kaj je zanemarjanje?
Zanemarjanje pomeni, da povzročitelj opušča skrb nad osebo, za katero je dolžan skrbeti, ker jo le-ta potrebuje zaradi bolezni, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
Kaj je zalezovanje?
Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba, ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Telesno kaznovanje otrok bo izrecno prepovedano
Novela bo izrecno prepovedala telesno kaznovanje otrok.
Telesno kaznovanje se smatra kot vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok.
Kot fizično kaznovanje otrok se smatra tudi vsako dejanje namenjeno kaznovanju otroka, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.
Varovanje otrok
Otroci uživajo posebno varstvo že po obstoječih določbah zakona.
Pri otroku se smatra, da je žrtev nasilja tudi, če samo prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.
Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oz. udeležencev postopka.
Kakšne so kazni?
Zakon o preprečevanju nasilja v družini kazni za kršitelje ne predpisujeta, predpisuje pa jih Kazenski zakonik (KZ-1).
Zato se to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno ali ne, ne določa na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini, temveč glede na določbe, ki jih predpisuje Kazenski zakonik. Pri čemer so določbe Kazenskega zakonika v mnogih primerih podobne določbam Zakona o preprečevanja nasilja v družini.
Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.
Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, se kaznuje z zaporom do treh let.
Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti ali k opuščanju dela, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do petih let.
Kdor hudo zanemarja družinske obveznosti, ki jih ima po zakonu, in tako pusti v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta. Če je ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, pa se kaznuje z zaporom do treh let.
Oseba, ki spolno občuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro, se to kaznuje z zaporom do dveh let.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Koristni pravni dokumenti in pogodbe:
Dokumenti:
Pravna pomoč:
