Nujni delež. Fraza, s katero se ob dedovanju sreča marsikateri dedič.
Ravno zato, ker gre za zelo pomemben del dedne zakonodaje, je toliko bolj pomembno, da vemo, kaj je nujni delež in kdo in kdaj ga lahko zahteva.
Naslednji članek pojasnjuje, kaj je nujni delež, kdo ga lahko zahteva, koliko znaša, kako se izračuna, ter kako in kdaj lahko zapustnik prepreči dedovanje nujnega dediča.
Nujni delež omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril, ali ga zapustil v oporoki drugim dedičem.
Kdo je nujni dedič?
Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči:
- pokojnikovi otroci in posvojenci,
- pokojnikovi vnuki,
- pokojnikovi starši,
- pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.
Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Oseba je nujni dedič le, je po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.
|
Koliko znaša nujni delež?
Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu.
Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za:
- otroka oz. posvojenca,
- vnuka,
- zakonca oz. izvenzakonskega partnerja.
Nujni delež znaša 1/3 zakonskega deleža za:
- starše,
- dede in babice,
- brate in sestre.
Kako se izračuna vrednost nujnega deleža?
Nujni delež se izračuna od vrednosti zapuščine.
Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način:
- Najprej se popiše vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti.
Upošteva se tudi tisto premoženje, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko
Upošteva se tudi njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.
- Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.
- Tej vrednosti se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
- Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.
Pri izračunu vrednosti zapuščine se upoštevajo darila, ki jih je zapustnik dal v dobrodelne in druge človekoljubne namene, ter darila, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.
Kot vrednost darila se upošteva vrednost darila ob daritvi, oz. vrednost, ki jo je darilo imelo, ko ga je zapustnik podaril.
Kaj se iz zapuščine lahko izloči
Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
Ta izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.
Gospodinjski predmeti manjše vrednosti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, pripadajo zakoncu in otrokom, posvojencem in vnukom, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu,
Tudi ti predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
Kaj ko ni dovolj zapuščine za izplačilo nujnega deleža?
Če nujni dedič zahteva izplačilo nujnega deleža, v zapuščini pa ni dovolj premoženja, lahko nujni dedič zahteva, da se nujni delež izplača z zmanjšanjem deležev določenih v oporoki, oz. z vračilom daril.
Pri tem lahko zahteva zmanjšanje oporočnih deležev v 3. letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v 3. letih od zapustnikove smrti.
Pri tam se najprej zmanjšajo deleži dedičev v oporoki, se nujni delež s tem ni pokrit, pa se vračajo tudi darila.
Oporočnim dedičem se delež zmanjša enakomerno, razen če ni v oporoki določeno drugače.
Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana. Če so bila darila dana istočasno, se vračajo sorazmerno. Če je bilo darilo dano osebi, ki ni dedič, se darilo vrača le, če je bilo dano v zadnjem letu zapustnikovega življenja.
Nujni dedni delež lahko zahteva dedič, ki z oporoko ni podedoval ničesar, bi pa podedoval del zapustnikovega premoženja, če oporoke ne bi bilo.
Pri tem velja opozoriti, da se vsakemu zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen običajnih manjših daril. Darilo se ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.
Dediču se v dedni delež vračuna tudi morebiten dolg do zapustnika.
V dedni delež se ne vračunajo plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti.
Razdedinjenje nujnega dediča
Zapustnik lahko popolno ali delno razdedini nujnega dediča, če:
- se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
- je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše,
- se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Razdedinjenje nujnega dediča mora zapustnik določiti v oporoki. Razdedinjenje mora izraziti na nedvomen način, pri čemer je koristno, da navede tudi razlog za razdedinjenje.
|
Vsak od razlogov za razdedinjenje mora veljati, ko oporoka napisana, razlog, ko se nujni dedič vda brezdelju in nepoštenemu življenju pa tudi takrat, ob zapustnikovi smrti.
Razdedinjen dedič izgubi dedne pravice kot je določeno v oporoki. Z vidika drugih dedičev pa se šteje, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
 e-obrazec: Oporoka
|
|
Oporoka |
Odvzem nujnega deleža
Če je otrok ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko zapustnik v oporoki v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Torej določi, da njegov nujni delež dedujejo njegovi potomci.
Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni članki in priročniki:
Pravna pomoč v povezavi z dedovanjem:
