Odreditev krajšega delovnega časa je namenjena delodajalcem, ki svojim zaposlenim trenutno, zaradi posledic epidemije COVID-19, ne morejo zagotoviti dela za polni delovni čas.
V nadaljevanju bomo preverili, katera podjetja lahko odredijo delo s krajšim delovnim časom in pod kakšnimi pogoji.
Delo s krajšim delovnim časom - Kateri delodajalci ga lahko odredijo?
Delo s krajšim delovnim časom lahko odredi delodajalec, ki:
- je pravna ali fizična oseba in
- je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 31. decembrom 2020,
- zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
- po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
- mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
Možnost koriščenja krajšega delovnega časa lahko pod navedenimi pogoji koristi tudi kmet, fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bil najpozneje na dan 31. december 2020 vpisan v Register kmetijskih gospodarstev.
Kateri delodajalci ne morejo odrediti dela s krajšim delovnim časom?
Dela s krajšim delovnim časom ne morejo odrediti neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Omejitve glede odreditve dela s krajšim delovnim časom
Delodajalec lahko ukrep uveljavlja po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Delo s krajšim delovnim časom se lahko odredi le delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Delodajalec ne sme na delo s krajšim delovnim časom napotiti delavca, ki je že upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
V primeru odreditve krajšega delovnega časa, velja prepoved odpuščanja
Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
Dodatno delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka:
- o obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali
- odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE.
V primeru odreditve krajšega delovnega časa, veljajo omejitve glede delovnega časa
Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda iz dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.
V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
Ker gre za tedensko določen obseg delovnega časa, je možno delavcu tedenski delovni čas razporediti tako, da na ravni tedna dela manj dni po več ur dnevo ali pa z različno porazporeditvijo ur med dnevi.
Delodajalec mora ure, ko delavec dela, tedensko ustrezno razporediti, tako da ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečni ravni referenčnega obdobja, temveč le na tedenski ravni.
Pri obsegu skrajšanega delovnega časa npr. 20 ur tedensko, lahko delodajalec kombinira delovne ure, tako kot je določen delovni čas v odredbi (ni potrebno 5 x 4 ure dnevno, lahko npr. 2 dni x 8 ur +2 dni x 2 uri). Ni pa možna izravnava na mesečni ravni, saj ZIUOOPE izrecno prepoveduje neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa.
Mnenje MDDSZ glede odrejanja krajšega delovnega časa.
Pravice delavca, ki mu je odrejen krajši delovni čas
V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
Delavec ima obveznost začasno opravljati delo v deležu delovnega časa, ki ga v pisni odredbi opredeli delodajalec. Delež delovnega časa mora obsegati najmanj polovico polnega delovnega časa (najmanj 20 ur na teden), ki ga ima opredeljenega v pogodbi o zaposlitvi. Za delež odrejenega skrajšanega delovnega časa ima pravico do 100% plače, za delež začasnega čakanja na delo pa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače, ki je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Osnova za nadomestilo (za čas ko delavec ne dela) predstavlja povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Če je delavec v času začasno odrejenega skrajšanega delovnega časa upravičeno odsoten z dela (npr. zaradi izrabe letnega dopusta, praznika oziroma z zakonom določenega prostega dneva, bolniške odsotnosti), ima pravico do višine nadomestila plače, kot to določa ZDR-1 (100% plače v primeru izrabe letnega dopusta ali na dan praznika oziroma z zakonom določenega prostega dneva, 80% plače v primeru bolniške odsotnosti, ki gre v breme delodajalca) in se pri tem upošteva polni obseg delovne obveznosti v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Ker delavec ohranja zaposlitev za polni delovni čas tudi v času izvajanja ukrepa odreditve dela za krajši delovni čas in ostaja vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu, delodajalec pa za delež delovnega časa, za katerega je napoten na začasno čakanje, lahko uveljavi pravico do subvencije, delavec ne sme biti prikrajšan pri upravičenjih, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.
Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih zavod zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve, pri čemer ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ.
Vložitev vloge in obveščanje Zavoda o odreditvi krajšega delovnega časa
Za koriščenje pomoči mora delodajalec podati vlogo, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, na Portalu Zadelodajalce.si.
|
Zavod o vlogi odloči v roku 15 dni.
V primeru pozitivne vloge, delodajalec z zavodom sklene pogodbo o pogojih in obveznostih subvencioniranja krajšega delovnega časa.
Delodajalec mora sporočiti zavodu, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najkasneje v roku 3 delovnih dni od dneva odreditve.
Prav tako je potrebno zavodu v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, posredovati pisne odredbe za vse zaposlene, ki jim je bilo odrejeno takšno delo.
 e-obrazec: Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom
|
|
Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom |
Višina in izplačilo pomoči
Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 odstotkov nadomestila plače.
Zgornja višina povračila je omejena z višino polovice povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za leto 2020.
V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Obdobje koriščenja pomoči v povezavi s krajšim delovnim časom
Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. julija 2021 do 30. septembra 2021. Vlada lahko to možnost podaljša najdlje do 31.12.2021.
Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje.
Posvetovanje s sindikatom glede krajšega delovnega časa
Preden se delodajalec lahko odloči za odreditev krajšega delovnega časa, se mora o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu.
Če sindikata pri delodajalcu ni, se mora delodajalec posvetovati s svetom delavcev.
|
Ob tem mora delodajalec pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev.
Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.
e-obrazec: Soglasje delavcev za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom |
|
Soglasje delavcev za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom |
Vračanje pomoči
Delodajalec mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
- prejemanja sredstev in
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
Prav tako mora sredstva vrniti, če v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju krši obveznosti glede prekinitve pogodbe o zaposlitvi oz. odrejanja nadurnega dela, neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa ali če je predložil lažno izjavo, da je delavcem poravnal plače oziroma nadomestila plače.
Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Javna objava delodajalcev
Seznam delodajalcev, ki koristijo pomoč, je javno objavljen na strani ZRSZ.
Globe za kršitelje
Globa za delodajalca, ki bo kršil prepoved odpuščanja, odrejanja nadurnega dela ali neenakomerne oz. prerazporeditve delovnega časa, znaša od 450 do 50.000 EUR. Globa za odgovorno osebo delodajalca znaša od 450 do 2.000 EUR.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: