Delavec je med delovnim časom upravičen do odmora in počitka. Kakšen je minimalni dnevni tedenski počitek?
Posamezne kolektivne pogodbe in interni akti lahko za delavca določajo ugodnejše in dodatne pogoje, v naslednjem članku pa bomo preverili osnovna določila glede tega, kolikor odmora in počitka pripada zaposlenemu po določilih Zakona o delovnih razmerjih.
Odmora med dnevnim delom (odmor za malico)
Delavec, ki dela polni delovni čas ima pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.
Če delavec dela krajši delovni čas ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Odmor delavcu tem primeru pripada, v kolikor dela vsaj s polovičnim delovnim časom.
V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
Delavec lahko odmor izkoristi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Počitek med zaporednima delovnima dnevoma
V obdobju 24-ur ima delavec pravico do vsaj 12-urnega neprekinjenega počitka.
Če je delovni čas delavca neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, se minimalni zahtevani nepretrgan odmor skrajša na 11 ur.
Tedenski počitek
Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Ta odmor se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.
Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
Izjeme glede omejitev
Odmor, dnevni in tedenski počitek, lahko v pogodbi o zaposlitvi urejen drugače, če gre za pogodbo o zaposlitvi
- s poslovodno osebo ali prokuristom,
- z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
- z delavcem, ki opravlja delo na domu,
če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
V kolikor drug bolj specifičen zakon ali kolektivna pogodba tako določata, se v primeru izmenskega dela, povprečni dnevni in tedenski počitek lahko zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, vendar ne daljšem kot šest mesecev.
Isto velja tudi za poklice:
- kjer narava dela zahteva stalno prisotnost,
- kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev, ali
- v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela.
Izjeme za javne uslužbence v povezavi z epidemijo COVID-19
Do umiritve epidemiološke situacije za čas, ko je država po kriterijih ECDC na temno rdečem seznamu in ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni lahko javnemu uslužbencu, ki izvaja naloge v povezavi s COVID-19 brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa ZDR-1, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
Takšna odreditev je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.
Delo lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, oz. dlje, če delavec poda soglasje, pri čemer skupno število ur dela preko polnega delovnega časa ne sme preseči 480 ur.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: