Lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije lahko svoje nepremičnine podari, vendar pa pri tem veljajo omejitve. Tako lastnik ne sme podariti zemljišč komurkoli.
V naslednjem članku bomo pogledali, kakšni so pogoji pod katerimi se lahko kmetijsko zemljišče podari in kakšni so postopki, ki jih je potrebno izpeljati za prenos lastništva.
Pridobitev podatkov o zemljiščih
V prvem koraku je potrebno vsekakor pridobiti podatke o nepremičninah, ki jih lastnik želi prodati oz. podariti.
Izpisek iz zemljiške knjige lahko pridobite preko portala e-Sodstvo, podatke iz katastra pa pridobite preko portala Prostor.
Pregled evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je možno opraviti tudi preko Javnega pregledovalnika GERK/RABA.
Omejitve pri sklenitvi darilne pogodbe
Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z:
- zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oz. posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oz. nečakinjami in vnuki oz. vnukinjami;
- zetom, snaho oz. zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;
- nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
- lokalno skupnostjo ali državo.
V kolikor se darilna pogodba sklepa z nosilcem kmetije (tretja alineja) lahko lastnik podari le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije (lastniški del se ne sme deliti).
Zaščitena kmetija iz 2. člena zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se v prometu ne sme deliti, razen v naslednjih primerih:
- če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija;
- če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika;
- če se odtujijo stavbna zemljišča;
- če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko;
- če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oziroma občina;
- če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
5. Odobritev pravnega posla
Odobritev pravnega posla v primeru darilne pogodbe ni potrebna, v kolikor darilo ni zaščitena kmetija, za kar mora obdarjenec pridobiti potrdilo s strani upravne enote.
Vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna
Odobritev pravnega posla v primeru darilne pogodbe je potrebna, ko se podarja zaščitena kmetija.
Vloga za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem kmetijo ali gozdom
Upravna enota v postopku pridobi in posreduje potrdilo o namenski rabi po uradni dolžnosti.
Plačilo davka
Davek na dediščine in darila
Osnova za davek na dediščine in darila je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je obdarjenec.
Davka na dediščine in darila ni potrebno plačati dedičem 1. dednega reda oz. osebam, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda.
To so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Davka je oproščen tudi obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje oz. dobi v dar kmetijsko zemljišče. Davka prav tako ne plača prevzemnik zaščitene kmetije in prevzemnik, ki je kmet in prevzame celo kmetijo. Vendar se mu, če podedovano ali podarjeno nepremičnino odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, pred potekom petih let od pridobitve, davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oz darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.
Ostali obdarjenci so obdavčeni glede na tabelo v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.
Zavezanec mora prejem darila napovedati v 15. dneh od nastanka davčne obveznosti pri svojem finančnem uradu. Če se podarja nepremičnino, ki jo je darovalec pridobili po 1.1.2002, je zavezan tudi k ugotavljanju dobička iz kapitala po določbah zakona o dohodnini več.
Pogodbo in vlogo za odmero davka je potrebno oddati tudi, ko je obdarjenec davka oproščen.
Davek na kapitalski dobiček
Ker gre za odtujitev nepremičnine, je potrebno odmeriti tudi davek na kapitalski dobiček. Obdavči se razliko med vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi in vrednostjo ob odtujitvi.
Stopnja tega davka znaša prvih 5 let po nakupu 25%, nato pa se vsakih naslednjih 5 let zmanjša za 5 odstotnih točk. Osnova je razlika med prodajno ceno in vrednostjo ob pridobitvi.
Davka na kapitalski dobiček so opravičeni tisti, ki so kupili oz. pridobili nepremičnino pred 1. januarjem 2002 več....
V kolikor gre za darilo otroku lahko zavezanec vloži vlogo za odlog ugotavljanja davka na kapital, do naslednje odtujitve (vloga).
Notarska overitev prodajne pogodbe
Pogodba potrjena s strani davčnega organa, je potrebno notarsko overiti podpis na prodajni pogodbi.
Če je zemljiškoknjižno dovolilo ločeno (ni del pogodbe), je potrebno overiti podpise na zemljiškoknjižnem dovolilu.
e-obrazec: Zemljiškoknjižno dovolilo
Vpis v zemljiško knjigo
Kupec postane dejanski lastnik nepremičnine šele, ko se vpiše kot lastnik v zemljiški knjigi. To lahko stori preko notarja, ki overi podpise na pogodbi, osebno v času uradnih ur na sodišču, ali po elektronski poti, za kar pa potrebuje elektronski podpis in varen poštni predal.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni članki in priročniki: