Dedovanje zaščitenih kmetij je urejeno drugače, kot dedovanje ostalega premoženja.
V kolikor ste lastnik zaščitene kmetije, ali dedič, ki pričakuje dedovanje zaščitene kmetije je vsekakor koristno vedeti in poznati specifike pri dedovanju, ko je predmet dedovanja zaščitena kmetija.
V naslednjem članku bomo pogledali, kako se deduje zaščitena kmetija, kdo je dedič, po kakšnih kriterijih se dediča določi, kaj in koliko lahko zahtevajo ostali dediči in kdaj se lahko zaščitena kmetija razdeli med vse dediče.
Zakonska podlaga
Običajno dedovanje določa Zakon o dedovanju (ZD). V kolikor gre za dedovanje zaščitene kmetije, pa dedovanje (v pretežnem delu) določa Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG).
Kaj je zaščitena kmetija
Zaščitena kmetija po ZDKG je kmetijska oz. kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe, zakonskega para, zunajzakonskega para, para v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti starša in otroka in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
Če kmetijo sestavljajo pretežno gozdovi, se za zaščiteno kmetijo štejejo le, če imajo najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot kmetijska zemljišča.
Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. Poleg kmetijskih zemljišč tako tudi poslopja, kmetijske priprave, orodja, živina, itd.
Kdo je dedič zaščitene kmetije?
Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Izjemoma lahko (ko to določa ZDKG), lahko deduje kmetijo več dedičev.
V primeru mladoletnih dedičev, se določitev dediča kmetijskega gospodarstva lahko odloži, dokler ne postanejo vsi otroci in posvojenci polnoletni.
1. Ko ima zaščitena kmetija enega lastnika:
- deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- če do sporazuma iz prejšnje alineje ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oz. razvoju kmetije.
Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec.
Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani zapustnikovega preživelega zakonca, potem imajo ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci;
- sodediči, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni;
- če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejšnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodediči;
- če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.
Če po izločanju po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena ostane še vedno več sodedičev, se dedič določi takole:
- sorodniki iz bližnjega kolena imajo prednost pred sorodniki iz oddaljenejšega kolena;
- med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega preživelega zakonca.
2. Ko je zaščitena kmetija v solasti zakoncev:
Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec.
Če zakonca umreta hkrati, se dedič za celotno zaščiteno kmetijo določi v skladu z določbami prve točke.
Če v tem primeru po enem od zakoncev obstojajo dediči, ki niso tudi dediči drugega zakonca, se ti dediči pri dedovanju v takih primerih obravnavajo tako, kot da so v enakem sorodstvenem razmerju s tem drugim zakoncem.
Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja od enega izmed zakoncev, potem imajo prednost njegovi sorodniki.
3. Ko je zaščitena kmetija v solasti starša in otroka:
Če je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka oz. njegovega potomca (vnuka), je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če je dedič po Zakonu o dedovanju.
Če preživeli nima zakonite dedne pravice, se dedič prostega dela določi v skladu s med zakonitimi dediči umrlega solastnika (prva točka).
Če solastnika umreta istočasno, velja za dediča zaščitene kmetije otrok ali posvojenec oz. njegov potomec. Na mesto otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca vstopijo njegovi zakoniti dediči, med katerimi se dedič celotne zaščitene kmetije določi v skladu s 7. členom ZDKG (prva točka).
Izključitev dediča
Dediča se lahko na predlog sodediča (ki mora razloge dokazati), izključi iz dedovanja, če:
- je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;
- zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;
- je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku (ne šteje odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva).
Do izključitve lahko pride le v primeru, ko je več sodedičev in vsaj eden od njih ni izključen.
Izločitev dediča
Dedič iz istega dednega reda lahko zahteva, lahko za dediča, ki je sam oz. z zakoncem, staršem, otrokom ali vnukom lastnik oz. solastnik druge zaščitene kmetije, da se tak dedič izloči iz dedovanja zaščitene kmetije, ki je predmet dedovanja.
V tem primeru deduje zaščiteno kmetijo naslednji dedič po 7. členu ZDKG (prva točka), vendar le, če ni že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije.
Kaj pripada dedičem, ki ne dedujejo kmetije?
Zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost v vrednosti nujnega deleža.
Na zapustnikovo voljo se lahko v njihov nujni delež všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.
Na zahtevo dediča, lahko sodišče ta nujni delež poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje.
Sodišče lahko nujni delež na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, tudi zmanjša, če bi nujni deleži in obveznosti preživljanja odloženih mladoletnih dedičev in preživljanje starša (več o tem v nadaljevanju) prekoračile vrednost vseh nujnih deležev ali pa bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije.
Nujnega deleža ne dobi dedno nevreden dedič, ki je dedno nevreden zato, ker se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi ne tistemu, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.
Izplačilo nujnega deleža
Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo.
Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let, izjemoma pa lahko sodišče, na predlog dediča, ki je podedoval kmetijo rok podaljša do največ deset let.
Izjemoma lahko nujni deleži namesto izplačila nujnega deleža dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine oz. premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo.
Preživljanje mladoletnih dedičev in preživelega zakonca
V primeru mladoletnega dediča (ko ne pride do odložitve določitve dediča), mora dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, zagotoviti mladoletnim dedičem, da se usposobijo za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije. Ti izdatki se vštejejo v nujni delež.
Dokler upravičenci iz prvega odstavka tega člena uveljavljajo svojo pravico, ne morejo uveljavljati zahteve po izplačilu nujnega deleža. Po svojih močeh so dolžni pomagati pri običajnih opravilih na zaščiteni kmetiji, sicer lahko izgubijo preživninsko pravico.
Isto velja tudi za polnoletne zapustnikove potomce, ki se zaradi težjih telesnih okvar ali duševnih motenj ne morejo sami preživljati, če je to združljivo z gospodarsko zmogljivostjo zaščitene kmetije.
Preživeli zakonec, ki ni dedič zaščitene kmetije, ima pravico zahtevati doživljenjsko preživljanje na kmetiji v obsegu, ki ustreza krajevnim življenjskim razmeram, razen če se lahko preživlja s svojim premoženjem.
Preživeli zakonec, ki je v času zapustnikove smrti živel na zaščiteni kmetiji, ima pravico do užitka zaščitene kmetije dokler dedič zaščitene kmetije, če je le-ta potomec zapustnika ali preživelega zakonca, ne dopolni 25. leta starosti in dokler je lastnik, solastnik ali skupni lastnik zaščitene kmetije.
Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da preživeli zakonec obdeluje zaščiteno kmetijo. V tem času ne more uveljavljati pravice do preužitka. Če preživeli zakonec sklene novo zakonsko zvezo, ima pravico do užitka tudi novi zakonec, če ni izključni lastnik druge zaščitene kmetije.
Plačila, ki jih je dedič zaščitene kmetije dolžan izplačati kot nujne deleže drugim sodedičem in zapadejo v plačilo v času, ko užitkar uveljavlja svojo pravico do užitka kmetije, izplačuje užitkar iz presežkov donosa zaščitene kmetije. Če ti presežki ne zadoščajo, mora razliko pokrivati dedič zaščitene kmetije.
Zahteva za izločitev vloženega dela v kmetijo
Vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovega zakonca, in ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju vrednosti zaščitene kmetije ter vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom ter mu s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k pridobivanju, se ne dodeli v naravi, razen, če gre za stvari, ki niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Če se izločeni deli ne vrnejo v naravi, mora dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, izplačati njihovo vrednost v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od dveh let, njihova vrednost pa se vsako leto revalorizira.
Sodišče lahko na zahtevo dedičev, zaradi zdravstvenih, socialnih in drugih razlogov (npr. gospodarska zmožnost kmetije in podobno), spremeni to pravico v pravico do dosmrtnega preživljanja na breme dediča, ki deduje zaščiteno kmetijo.
Kaj če ni primernega dediča?
Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po zgornjih določilih, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju (Zakon o dedovanju).
V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.
Omejitve glede odtujitve podedovanje zaščitene kmetije
Če dedič odtuji (podari, proda, itd.) podedovano zaščiteno kmetijo ali njen znatni del pred potekom 10. let potem, ko je zaščiteno kmetijo prevzel ter ne pridobi druge kmetije, kmetijskega zemljišča ali gozda oz. sredstev, ki jih je s tem pridobil, ne vloži v zaščiteno kmetijo najpozneje v enem letu od odtujitve, mora vsem zakonitim dedičem na njihovo zahtevo izplačati razliko med nujnim in polnim zakonskim dednim deležem.
Isto velja tudi, če dedič podedovano zaščiteno kmetijo ali njen znatni del odda v zakup ali jo kako drugače preneha namensko uporabljati pred potekom desetih let potem, ko je zaščiteno kmetijo prevzel, razen, če gre za zakup, ki se sklene zaradi posebnih razlogov (na primer: odhod k vojakom).
Po poteku teh rokov, dedič kmetijo lahko podari ali proda, skladno z omejitvami Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).
V kolikor je dedič kmetije dedič, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, je oproščen plačila davka na dediščino. Vendar se mu, če podedovano ali podarjeno nepremičnino odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, prej kot v petih letih od takrat, ko je kmetijo podedoval, davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.
V primeru prodaje ali zakupa zaščitene kmetije oz. njenega dela, imajo sodediči prednostno pravico.
Določitev dediča v oporoki
|
Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi.
Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti:
- zakoncema ali
- enemu staršu in otroku ali posvojencu oz. njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih.
Če je oporoka napisana v nasprotju s temi določili, se deduje na podlagi zakona (ZDKG).
 e-obrazec: Oporoka
|
|
Oporoka |
Oporočitelj lahko v oporoki navede volilo, katerega predmet je del zaščitene kmetije, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije, torej:
- če so predmet volil gozdna zemljišča oz. kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, pri čemer posamezno volilo ne presega dva odstotka, vsa volila skupaj pa ne presegajo deset odstotkov skupnih kmetijskih površin;
- če so predmet volil stavbna zemljišča ali druge stvari ali pravice, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, pri čemer vrednost posameznega volila ne presega dva odstotka, vsa volila skupaj pa ne presegajo deset odstotkov celotne vrednosti zapuščine.
Nujni dediči, ki jih je oporočitelj v oporoki prezrl ali jim je naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, lahko zahtevpoajo polni nujni delež.
Izročilna pogodba in pogodba o dosmrtnem preživljanju
Omejitve, ki veljajo za dedovanje zaščitene kmetije, veljajo tudi pri sklepanju pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja in pogodb o dosmrtnem preživljanju (darilna pogodba za primer smrti).
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni članki in priročniki:
