Dopust je ena od osnovnih pravic zaposlenega. Koliko dopusta nam pripada pa je odvisno od vsakega zaposlenega posebej, od naše zaposlitve pri delodajalcu in od kriterijev, ki jih izpolnjujemo.
V naslednjem članku bomo preverili kje je določeno koliko dopusta nam pripada in zakaj se dogaja, da se nam število dni odmerjenega dopusta skozi leta spreminja.
Dopust se odmeri vsako leto posebej
Pravica do dopusta, torej plačane odsotnosti z dela, nam pripada na podlagi sklenitve naše pogodbe o zaposlitvi.
|
Kako obširna je ta pravica, pa je odvisna od konkretnega primera. Število dni dopusta se namreč določi vsako leto posebej, na podlagi kriterijev, ki jih izpolnjujemo tisto leto.
Zato mora naš delodajalec vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta nam pripada v tem letu in nas o tem tudi pisno obvestiti. Rok za to je 31. marec, za tekoče leto.
Pozor! Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. |
|
Sklep o določitvi letnega dopusta |
e-obrazec: Sklep o določitvi letnega dopusta
Na podlagi česa delodajalec določi število dni dopusta?
Osnovo za odmero predstavlja Zakon o delovnih razmerjih. Ta določa minimalno število dni dopusta in sicer 4 tedne, ne glede na to, da smo zaposleni krajši ali daljši delovni čas. Dopust se določa in izrablja v dneh.
V primeru 5-dnevnega delovnega tedna, nam tako pripada vsaj 20 dni dopusta. V primeru 6-dnevnega tedenskega delovnika, je minimalno število dni dopusta 24.
Tej osnovi je potrebno prišteti še dodatne dni dopusta, v kolikor izpolnjujemo katerega od dodatnih pogojev:
- starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro - vsaj 3. dodatni dnevi,
- delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke - vsaj 3. dodatni dnevi,
- 1 dodaten dan za vsakega otroka, ki ga neguje delavec in še ni dopolnil 15 let starosti.
V kolikor opravljamo delo ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oz. če delamo ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa (nočni delavec), nam pripada dodatni dopust, pri čemer pa Zakon ne določa konkretne številke. Običajno je to urejeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi oz. internemu aktu delodajalca.
Dodatnih 7 dni dopusta priprada tudi delavcu, ki je mlajši od 18 let.
V praksi velja pogosta zmota, da nam pripada dodatni dopust na podlagi delovne dobe. To je sicer lahko mogoče, vendar Zakon o delovnih razmerjih tega ne določa. To velja, v kolikor je to določeno v drugi zakonski podlagi.
Če za nas glede odmere dopusta veljajo druge določbe v naši pogodbi o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oz. drugi zakoni ali kolektivne pogodbe, se uporabijo te, bolj ugodne določbe.
Delodajalec mora tako vsako koledarsko leto preveriti, katere pogoje izpolnjujemo in na podlagi tega odmeriti konkretno število dni dopusta za to koledarsko leto.
To je tudi razlog, da se število dni odmerjenega dopusta spreminja, saj je povsem mogoče, da se iz leta v leto spreminjajo pogoji, ki jih dosegamo za odmero dopusta.
Prav tako je povsem mogoče, da bo, v primeru menjave zaposlitve, za novega delodajalca veljala povsem druga kolektivna pogodba, ki bo določala povsem druge kriterije, kot pa so za odmero dopusta veljali pri našem starem delodajalcu.
Kdaj mi pripada celoten dopust?
V kolikor smo pri delodajalcu zaposleni celotno koledarsko leto, nam za to koledarsko leto pripada celoten odmerjen dopust.
Če pa smo se zaposlili med letom, ali pa nam je delovno razmerje med letom prenehalo, smo za to leto upravičeni do le sorazmernega dela dopusta.
Pri tem ni pomembno, ali se nam pogodba o zaposlitvi izteče, ker je potekel rok, do katerega je bila sklenjena, ali smo podali odpoved pogodbe, ali pa je odpoved podal delodajalec. V tem primeru nam pripada 1/12 letnega dopusta za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v tem koledarskem letu.
Izračun sorazmernega dela dopusta:
((odmerjeno št. dni dopusta) / 12) X (št. mesecev zaposlitve v koledarskem letu)
Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Če med koledarskim letom sklenemo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, ta delodajalec ponovno odmeri dopust, na podlagi kriterijev, ki jih je dolžan upoštevati. Vsak od delodajalcev je dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve pri njem, razen če se z delodajalcema dogovorimo drugače.
e-obrazec: Potrdilo o izrabi letnega dopusta (ob prenehanju delovnega razmerja)
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja:
