Ločitev oz. razveza zakonske zveze ni nikoli preprosta odločitev. Zato je pomembno, da ste seznanjeni z vsemi postopki, pravicami in tudi dolžnostmi, ki vas v postopku čakajo.
Da bi postopek ločitve čimbolj pripravljeni, boste v nadaljevanju dobili odgovore na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o ločitvi oz. razveze zakonske zveze.
Tako boste med drugim izvedeli kako začeti postopek ločitve, ter kdaj se odločiti za razvezo s sporazumom in kdaj s tožbo. Kaj spada v skupno premoženje, ki se deli pri ločitvi in kako je pri razpadu zunajzakonske skupnosti?
Kako začnem postopek ločitve?
Postopek ločitve začnete tako, da na pristojno okrožno sodišče (seznam okrožnih sodišč) vložite predlog za razvezo zakonske zveze (le je ločitev sporazumna) ali tožbo za razvezo zakonske zveze (če ne gre za sporazumno ločitev). V kolikor zakonca nimata otrok, lahko razvezo opravite tudi s sporazumom pri notarju.
Ločitev s sporazumom. Kdaj in kako?
Sporazumna ločitev je mogoča, ko se želita razvezati oba zakonca. Prav tako je bistveno, da se oba zakonca strinjata glede delitve skupnega premoženja, o tem, kdo ostane oz. postane najemnik v najemniškem stanovanju, o preživljanju zakonca, ki brez svoje krivde ni zaposlen in glede preživljanja skupnih mladoletnih otrok.
Kako poteka sporazumna ločitev?
|
Ločitev na podlagi sporazuma zakonca izvedeta tako, da na pristojnem okrožnem sodišču podata predlog za sporazumno razvezo zakonsko zvezo. V tem predlogu zakoncema ni potrebno navesti, kaj je razlog za ločitev.
 Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze
V kolikor zakonca nimata skupnih otrok lahko sporazumno razvezo opravita pri notarju. Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa o razvezi.
V primeru, da imata zakonca skupno premoženje, morata predhodno pri notarju sestaviti tudi sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki ga morata predložiti predlogu. |
|
Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze |
|
V primeru, da imata zakonca skupne mladoletne otroke, oz. otroke, za katere je potrebno urediti preživljanje, je potrebno sestaviti tudi sporazum o preživljanju skupnih mladoletnih otrok. V tem sporazumu določita pri komu bodo otroci po ločitvi, stike drugega zakonca z mladoletnimi otroki, ter preživnino, ki jo mora ta zakonec plačevati.
Tudi ta sporazum morata predložiti predlogu, sestavita pa ga lahko zakonca sama (ni ga potrebno sestaviti pri notarju).
e-obrazec: Sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ob sporazumni razvezi zakonske zveze |
|
Sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ob sporazumni razvezi zakonske zveze |
Ločitev s tožbo. Kdaj in kako?
Za ločitev preko tožbe gre, ko se zakonca ne moreta sporazumeti o bistvenih sestavinah. Tožba tako pride v poštev ko oz. če:
- se želi ločiti samo eden od zakoncev, ali
- ko se zakonca ne moreta sporazumeti o delitvi skupnega premoženja, preživljanju skupnih otrok, preživljanju drugega zakonca, kdo ostane / postane najemnik skupnega stanovanja.
V praksi zakonci ločitev s tožbo izberejo tudi zaradi nižjih stroškov postopka, ko
- sta zakonca sicer sporazumna o ločitvi, a ne želita skleniti notarskih sporazumov, ki jih je potrebno priložiti predlogu za sporazumno razvezo,
- sta sporazumna o razvezi in nimata skupnih otrok in želita da, zaradi nižjih stroškov postopka, o razvezi odloči sodišče in ne notar.
Kako poteka ločitev preko tožbe?
|
Tožbo za razvezo vložite na pristojno sodišče (običajno je to sodišče, ki je pristojno glede na bivanje nasprotnega zakonca).
Pri ločitvi na podlagi tožbe mora zakonec, ki zahteva ločitev na pristojno okrožno sodišče poslati tožbo za razvezo zakonske zveze.
e-obrazec: Tožba za razvezo zakonske zveze
V primeru tožbe sporazumov o delitvi skupnega premoženja in preživljanju mladoletnih otrok ni potrebno prilagati. |
|
Tožba za razvezo zakonske zveze |
Delitev skupnega premoženja
Družinski zakonik je na novo opredelil premoženjska razmerja med zakoncema.
Po novem se skupno premoženje med zakoncema deli bodisi na podlagi pogodbenega, bodisi na podlagi zakonitega premoženjskega režima.
Razpolaganje s skupnim premoženjem
Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj, kar pomeni, da na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni.
Zato zakonec ne more sam razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino.
Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca.
Kaj pogodbeni premoženjski režim?
Družinski zakonik je opredelil možnost, da se zakonca lahko dogovorita o upravljanju skupnega premoženja in drugačnem razpolaganju z njim.
Zakonca lahko v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij določita način delitve skupnega premoženja. Dogovorita se lahko tudi o višini deležev na skupnem premoženju. V pogodbi lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.
Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.
Pogodbeni premoženjski režim velja, če se zakonca ne dogovorita drugače, od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, sestavljena pa mora biti v obliki notarskega zapisa.
Kaj zakoniti premoženjski režim?
Če zakonca pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ne skleneta, če je neveljavna ali če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v svojih določbah nejasna, tako da ni mogoče ugotoviti vsebine premoženjskega režima, o katerem sta se zakonca želela dogovoriti, oziroma pravila, po katerem sta želela obravnavati medsebojna premoženjska razmerja, velja zakoniti premoženjski režim.
Zakoniti premoženjski režim med zakoncema je režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.
Ta določa, da skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj. Na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni.
Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino.
Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca.
Ali lahko eden izmed zakoncev zahteva, da ga drugi preživlja tudi po ločitvi?
Nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze. S tožbo sme razvezani zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
Sodišče zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine zakoncu, ki zahteva preživnino, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca, ali če je zakonec, ki zahteva preživnino, pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze ali po razvezi storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca, otroka ali starše drugega zakonca.
Je posvetovali razgovor na CSD obvezen?
Pred vložitvijo predloga ali tožbe na sodišče morata zakonca oddati predlog za posvetovalni razgovor na CSD.
Posvetovalni razgovor na CSD ni obvezen:
- če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb,
- če je eden od zakoncev nerazsoden,
- če ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan oziroma
- če en ali oba zakonca živita v tujini.
Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev.
Center za socialno delo v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje stranke povabi na predhodno svetovanje, ki se opravi najpozneje v 60 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje.
Se v postopku ločitve upošteva mnenje otroka in CSD-ja?
Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, pa tudi starši, ki živijo skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji.
Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek.
Od česa je odvisna višina preživnine za otroka?
Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja.
Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
Kako je, v primeru nasilja, ob razvezi varovana žrtev?
Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela.
Sodišče lahko to odobri za največ 6 mesecev (z možnostjo podaljšanja do še 6 mesecev) tudi ko bi sicer temu zakoncu pripadel le del stanovanja, če je to potrebno, da se ob razvezi prepreči nasilje med zakoncema ali nasilje nad otroki.
Če je to skladno z načelom pravičnosti, lahko povzročitelj nasilja od zakonca v tem primeru zahteva primerno nadomestilo za izključno uporabo stanovanja.
Kako je s spremembo priimka po ločitvi?
Ob razvezi zakonske zveze razvezana zakonca obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze.
Zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko pri katerikoli upravni enoti v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze.
To izjavo lahko zakonec poda le, če v času trajanja zakonske zveze priimka ni spreminjal.
Zakonec lahko priimek spremeni tudi po preteku šestih mesecev, vendar mora v tem primeru na upravno enoto oddati prošnjo za spremembo osebnega imena.
Kako je pri razvezi zunajzakonske skupnosti?
Da lahko govorimo o nastanku zunajzakonske skupnosti, mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki je v vseh pogledih enaka zakonski zvezi, le da zakonska zveza med njima ni bila sklenjena formalno (med moškim in žensko, ki sta recimo samo “cimra” v najetem stanovanju in med njima ni nobene intimne vezi, ni zunajzakonske skupnosti). Gre za medsebojno čustveno navezanost, ki za zunanjega opazovalca daje vtis, da gre za moža in ženo.
Ker pa zunajzakonska zveza ni registrirana, tudi njene razveze ni potrebno registrirati.
V primeru, da se partnerja ne moreta sporazumeti, lahko partner, ki zahteva preživnino, le-to zahteva s tožbo.
V primeru, da obstaja skupno premoženje, ter se partnerja med sabo ne moreta dogovoriti, kako ga deliti, partner ki smatra, da mu del tega premoženja pripada, na pristojno okrajno sodišče v nepravdnem postopku vloži predlog za razdelitev skupnega premoženja. Če se partnerja v nepravdnem postopku ne moreta sporazumeti, in do dogovora ne pride, lahko ta partner vloži tožbo na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja, ki je nato podlaga za delitev skupnega premoženja.
Partnerja lahko skupno premoženje uredita sporazumno med zvezo, pri čemer veljajo zanju ista določila, kakor, če bi sklenila zakonsko zvezo.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja:
