24.09.2016 je pričel veljati spremenjen Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.
Spremenjen pravilnik prinaša precej sprememb, glavni namen pa je zagotoviti pravičnejšo razdelitev stroškov ogrevanja med vse stanovalce v večstanovanjski stavbi.
Predvsem omejuje naslavlja težavo nekaterih stanovalcev, ki so se ogrevali na račun svojih sosedov.
V naslednjem članku bomo preverili, kaj so glavne spremembe, ki nas čakajo v prihajajoči kurilni sezoni.
Katere so glavne spremembe?
Spremenjen pravilnik prinaša pravičnejšo delitev stroškov ogrevanja med sostanovalce v primerih pretiranega varčevanja, ko so nekateri stanovalci izkoriščali ogrevanje svojih sosedov.
Naslavlja tudi težavo nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki, ki so se pojavljala v nekaterih primerih.
Minimalni porabniški delež
Minimalni porabniški delež, ki ga bo po novem moral plačati vsak od solastnikov, tudi v primeru, ko v stanovanju ne bo zabeležene porabe, znaša 40% povprečne porabe na m2.
Stanovanja, ki bodo po izkazanih odčitkih delilnikov porabila pod 40% povprečja na m2, bodo tako plačala porabniški delež 40% povprečne porabe v stavbi.
Tako se po novem omejuje pretirano varčevanje nekaterih stanovalcev, ki so se ogrevali na stroške svojih sosedov.
Prav tako jih spodbuja k vsaj minimalnem ogrevanju svojega stanovanja, ter k preprečevanju škode, ki se lahko iz tega razloga pojavi v stavbi (plesen, vlaga, ipd.).
Maksimalni porabniški delež
Maksimalni porabniški delež ki ga bo po novem plačal stanovalec znaša 300% povprečne porabe na m2.
Namen te omejitve je preprečiti pretirano visokih računov, ki so zaradi tehničnih težav na ogrevalnem sistemu doleteli nekatere stanovalce.
Maksimalni porabniški delež je določen na podlagi analiz, ki so ugotovile da sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine.
V kolikor naj bi bila poraba višja, naj bi v večini primerov namreč šlo za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov.
Poleg tega pretirano ogrevana stanovanja ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja.
Korekturni faktorji
Spremenjen pravilnik tudi natančneje opredeljuje korekturne faktorje pri izračunu stroška ogrevanja.
Korekturni faktorji omogočajo, da se pri izračunu računa ogrevanja upošteva tudi lega stanovanja v stavbi.
Tako se doseže pravičnejša razdelitev stroškov ogrevanja med stanovanji.
Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) potrebujejo zaradi večjih toplotnih izgub tudi več energije za ogrevanje glede na ostala stanovanja.
Od kdaj bodo spremembe veljale?
Spremembe pravilnika veljajo od 24.09.2016.
Pri obračunskih obdobjih, ki so se začela pred tem datumom, se pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Brezplačni pravni članki priročniki:
Koristni pravni dokumenti in pogodbe:
Dokumenti:
Pravna pomoč: