ZFPPIPP dopušča možnost, da tudi manjša podjetja in podjetniki izvedejo prisilno poravnavo in tako poskušajo rešiti svoje podjetje.
Postopek je precej enostavnejši in cenejši od navadne prisilne poravnave, namenjen pa je mikro podjetjem in malim podjetnikom (s.p.-jem).
V spodnjem članku bomo pogledali, kako začnete postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Poenostavljena prisilna poravnava - stečaj. Kakšna je razlika?
Glavna razlika med poenostavljeno prisilno poravnavo in stečajem je, da stečaj pomeni končanje poslovanja podjetja oz. podjetnika, namen prisilne poravnave pa je s finančnim prestrukturiranjem se dolžniku omogoči, plačilno sposobnost in nadaljevanje poslovanja.
Pri poenostavljeni prisilni poravnavi upnikom ni potrebno prijaviti terjatev, prav tako pa se ne imenuje upravitelja in ne opravi preizkusa terjatev.
Na katere terjatve poenostavljena prislilna poravnava ne učinkuje?
Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za:
- zavarovane terjatve,
- prednostne terjatve,
- izločitvene pravice.
Prav tako ne učinkuje za terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.
Na terjatev ločitvenega upnika prisilna poravnava učinkuje le na nepoplačan del terjatve, če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve.
Poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje tudi na terjatve za plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek.
Kdo lahko začne postopek poenostavljene prisilne poravnave?
Predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, lahko na pristojnem sodišču predlaga:
- dolžnik (podjetje oz. zakoniti zastopnik / podjetnik), ali
- osebno odgovorni družbenik dolžnika.
|
|
Predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave |
Poenostavljena prisilna poravnava se lahko izpelje nad mikro družbo (družba, ki izpolnjuje dve od teh meril):
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 EUR,
- vrednost aktive ne presega 350.000 EUR,
in podjetnikom (s.p.), pri katerem:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 EUR,
Poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče začeti, če je podjetje oz. podjetnik v stečaju.
Prav tako dolžnik ne more začeti poenostavljene prisilne poravnave, če je že bil v prisilni poravnavi in:
- še niso potekla 3 leta od izpolnitve vseh obveznosti dolžnika iz prejšnje prisilne poravnave,
- še niso potekli 2 leti od sklepa sodišča o ustavitvi prisilne poravnave (pri čemer se ni začel stečajni postopek).
Kako vložiti predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave?
Predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave mora vsebovati:
- identifikacijske podatke o dolžniku in
- zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave.
Temu predlogu moral dolžnik predložiti:
- poročilo o finančnem poslovanju dolžnika (ta mora vsebovati računovodske izkaze, seznam upnikov in terjatev in znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja),
1. in 2. odstavek 142.člena ZFPPIPP.
- načrt finančnega prestrukturiranja ter
- izjavo, da je zgornje poročilo resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Ta izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.
Ob vložitvi mora predlagatelj poenostavljene prisilne poravnave založiti začetni predujem, ki ga določi sodišče.
Kdo odloča o poenostavljene prisilni poravnavi?
Ko sodišče objavi sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, lahko o njej odločajo vsi upniki, ki jih je dolžnik navedel v svojem poročilu o finančnem poslovanju, glede na višino svojih terjatev.
Upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ali tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, ki mora biti v obliki notarskega zapisa.
e-obrazec: Izjava upnika o soglasju za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev predstavlja vsaj 60% vseh terjatev, in če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov.
Dolžnik mora nato v roku 4 mesecev od objave oklica o začetku postopka na sodišče vložiti zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Tej zahtevi mora priložiti odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
Če je bila zahteva dolžnika vložena v roku in je bila dosežena zahtevana večina, sodišče izda sklep s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Brezplačni priročniki in članki:
Pravni dokumenti: