Poznavanje pravic delavcev je priporočljivo tako za delavca predvsem pa za delodajalce. Tako se namreč izognejo neprijetnim in pogosto za podjetje nevarnim sodnim sporom, do katerih pogosto privedejo kršitve teh pravic.
V naslednjem članku bomo pregledali najbolj osnovne pravice delavca, ki mu pripadajo glede na določila Zakona o delovnih razmerjih.
Katere so pravice, ki so skupne vsem delovnim razmerjem?
Delavec ima v vsakem delovnem razmerju, ne glede na to, za kakšen tip pogodbe o zaposlitvi gre, pravico do plačila za opravljeno delo.
Poleg tega ima delavec pravico:
- da mu delodajalec zagotovi delo, za katerega sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila;
- do varnih delovnih razmer;
- do varovanja njegove osebnosti in zasebnosti (prepoved spolnega nadlegovanja na delu, varstvo osebnih podatkov delavca).
Pravice delavca, ki so urejene v zakonu (Zakon o delovnih razmerjih):
Pripravništvo
Pripravništvo je oblika izobraževanja in usposabljanja delavcev za samostojno delo in (če zakon ne določa drugače) lahko traja največ eno leto. Če pripravnik dela za krajši delovni čas, se lahko sorazmerno podaljša, a za največ pol leta.
Pozor! Pripravnik ≠ Vajenec
Za vajence pripravništvo ni potrebno, saj se šteje, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
Pripravnik je v delovnem razmerju, zato mu pripadajo pravice, ki izhajajo iz njega!
|
Tako ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70% osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja.
Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Volonterstvo pomeni, da pripravnik ni v delovnem razmerju (ni sklenil pogodbe o zaposlitvi), za svoje delo ne prejema plačila in se usposablja na podlagi posebne pogodbe, ki mora biti v pisni obliki. Je pa volonterski pripravnik upravičen do povračila za prehrano in prevoza na delo.
 e-obrazec: Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva
|
|
Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva |
Poskusno delo
|
Poskusno delo je oblika dela, ki je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Namenjena je preverjanju znanja in sposobnosti delavca ter temu, ali delavcu delo ustreza.
Pozor! Razlika od pripravništva, saj se pripravnik šele usposablja za delo, delavec na poskusnem delu pa znanje, ki ga že ima, le dokazuje v praksi.
Traja lahko največ 6 mesecev, vendar se lahko podaljša, če je bil delavec začasno odsoten z dela.
e-obrazec: Pogodba o zaposlitvi
e-obrazec: Sporazum o podaljšanju poskusnega dela
V času poskusnega dela delavcu pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja.
Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, s 7-dnevnim odpovednim rokom.
e-obrazec: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
|
|
Pogodba o zaposlitvi
Sporazum o podaljšanju poskusnega dela |
Delovni čas
Delovni čas je vsak čas, ko je torej na razpolago delodajalcu. V delovni čas se šteje tudi čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela.
Delovni čas = efektivni delovni čas (ko se dejansko dela) + odmor + upravičena odsotnost z dela.
Kdaj je delavec upravičeno odsoten z dela?
- plačan letni dopust;
- neplačan letni dopust ;
- plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (lastna poroka, smrt zakonca, staršev, hujša nesreča delavca);
- odsotnost zaradi državnih praznikov;
- odsotnost zaradi izobraževanja;
- odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov;
- odsotnost zaradi opravljanja funkcije po posebnih zakonih (neprofesionalno opravljanje funkcije, na katero je posameznik izvoljen, funkcija predstavnika delavcev, zaradi poziva k upravnemu, sodnemu organu, …);
- odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta.
Pravica do odmora
Delavec, ki dela polni delovni čas, je upravičen do 30 minutnega odmora na dan. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Delavec ima v dnevu pravico do počitka (prosti čas), ki mora nepretrgoma trajati najmanj 12 ur. Prav tako ima poleg dnevnega počitka (12 ur) v obdobju sedmih zaporednih dni pravico vsaj do 24 urnega nepretrganega počitka.
Letni dopust
Koliko letnega dopusta pripada posameznemu delavcu?
Pravica do letnega dopusta je vezana na posamezno koledarsko leto. Zakon določa minimalno trajanje letnega dopusta, to je najmanj 4 tedne v letu.
Delavcu pripada sorazmerni del letnega dopusta, torej 1/12, za vsak polni mesec dela v koledarskem letu.
Kako se določi minimalno število dni letnega dopusta?
Število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca.
Primer:
- delavcu, ki dela 5 dni v tednu, pripada minimalno 20 dni (4×5 dni) letnega dopusta.
- delavcu, ki dela 6 dni na teden, pripada minimalno 24 dni (4×6 dni) letnega dopusta.
Določene skupine delavcev imajo poleg minimalnega letnega dopusta pravico do dodatnih dni.
- Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih 7 dni letnega dopusta.
- Starejši delavec (nad 55 let), invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta.
- Delavec z otroki mlajšimi od 15 let ima pravico do 1 dodatnega dneva za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
Plača
Plača predstavlja temeljno pravico delavca, obenem pa tudi dolžnost delodajalca, da delavcu plačo zagotovi.
Kaj je osnovna plača?
Osnovna plača je plača za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja.
Osnovna plača ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi kolektivne pogodbe. Osnovna plača se določi z upoštevanjem zahtevnosti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Kdaj se plača izplačuje?
|
Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega (1) meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej najkasneje do 18. dne v mesecu).
Če je plačilni dan dela prost, se izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan
Delodajalec mora delavcu, do konca plačilnega dne, predložiti tudi pisni obračun (plačilno listo), ki je v primeru neizplačila lahko verodostojna listina.
To velja tako pri izplačilu plače, kot tudi pri izplačilu drugih prejemkov (regres, odpravnina, itd.
e-obrazec: Opozorilo in poziv delavca delodajalcu, ker mu ni izstavil plačilne liste
e-obrazec: Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice, odpravnine oz. regresa
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom
Plača > več e-obrazecev
Plača ne sme biti nižja od minimalne plače, kot jo določa Zakon o minimalni plači. |
|
Opozorilo in poziv delavca delodajalcu, ker mu ni izstavil plačilne liste
Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice, odpravnine oz. regresa |
Odpravnina
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine.
Več o postopku redne odpovedi s strani delodajalca lahko preberete tu: Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Prav tako je delavec upravičen do odpravnine ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov naštetih v 111. členu ZDR.
Delavec je upravičen do odpravnine, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V ta čas se šteje tudi delo pri delodajalčevih pravnih predhodnikih.
Višina odpravnine:
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 10 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 let do 20 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
Do odpravnine je upravičen tudi delavec, ki mu ni bila podaljšana pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena po 13.4.2013.
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine
Odpravnina > več e-obrazecev |
|
Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine |
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Brezplačni članki in pravni priročniki:
Koristni pravni dokumenti in pogodbe:
Dokumenti:
Rubrike na Informiran.si:
Pravna pomoč:
