<<< Nazaj na seznam člankov |
|
|
Izredni dopust zaradi osebnih okoliščin Kdaj zaposlenemu pripada odsotnost iz dela zaradi osebnih okoliščin? |
Poleg običajnih okoliščin, kot so denimo koriščenje letnega dopusta, bolniška odsotnost in odsotnost na dela prost dan, je delavec upravičen do odsotnost iz dela tudi zaradi osebnih okoliščin.
Odsotnost mora delavec koristiti ob nastanku dogodka oz. okoliščine, zaradi katere delavec potrebuje odsotnost z dela.
V naslednjem članku bomo preverili, kdaj in v katerih primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin.
Zakonska podlaga za odsotnost z dela
Zakon o delovnih razmerjih določa, minimalne pravice delavcem, torej minimalne dni, ko lahko delavec koristi dni odsotnosti zaradi osebnih okoliščin.
Podrobneje pa je lahko to urejeno tudi z drugim zanom, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali v splošnim aktom delodajalca, ki lahko določajo dodatne dni, ko je delavec lahko upravičeno odsoten z dela.
V kolikor ni druge podlage, se tako uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih.
Kar se tiče pravic za javne uslužbence tako pravico do odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin določa Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Zaposleni v zasebnem sektorju
Po določilih Zakona o delovnih razmerjih ima delavec v zasebnem sektorju pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin.
Ob vsakem primeru lahko delavec koristi en dan odsotnosti.
Primeri, ko je delavec lahko odsoten:
- lastna poroka,
- smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,
- hujša nesreča, ki zadane delavca,
- spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan,
e-obrazec: Vloga za izredni dopust zaradi osebnih okoliščin (smrti sorodnika, spremstvo prvošolčka, itd.) |
|
Vloga za izredni dopust zaradi osebnih okoliščin (smrti sorodnika, spremstvo prvošolčka, itd.) |
Zaposleni v javnem sektorju
Javnim uslužbencem pripada odsotnost z dela na podlagi določil Kolektivne pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki določa več dni, ko zaposlenemu pripada upravičena odsotnost.
Primeri, ko je delavec lahko odsoten zaradi osebnih okoliščin s pravico do nadomestila plače:
- do 7 dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;
- 3 dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje;
- 1 dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.
e-obrazec: Vloga za izredni dopust zaradi osebnih okoliščin (smrti sorodnika, spremstvo prvošolčka, itd.) |
|
Vloga za izredni dopust zaradi osebnih okoliščin (smrti sorodnika, spremstvo prvošolčka, itd.) |
Po razlagi KPND z dne 31.5.2001 (Uradni list RS, št. 43/2001) se štejejo za bližnjega sorodnika: zakončevi starši, bratje, sestre, stari starši in vnuki.
Dodatno je delavec lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organizaciji, ustanovi in zavodu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki: